O Pandemiji v Evropski uniji - kaj smo se naučili in kako naprej so na okrogli mizi, ki jo je organizirala Pisarna Evropskega parlamenta, razmišljali imunolog in mikrobiolog Alojz Ihan, vladni govorec in nekdanji evropski poslanec Jelko Kacin ter evropska poslanca Romana Tomc in Klemen Grošelj. 

Alojz Ihan je na vprašanje voditelja okrogle mize, novinarja nacionalne televizije Luke Robida, kdaj se je zavedel, kako resna je situacija, povedal: "V resnici takrat, ko so v Italiji začeli poročati, da so opazili prve primere. Vsi smo spremljali Kitajsko, čudili smo se veliki razliki v številu obolelih in mrtvih ter ukrepih, ki so bili nesorazmerno resni - zaprli so mesto in provinco s 60 milijoni ljudi. To diskrepanco smo si mnogi razlagali s težavami Kitajske v Hongkongu. Verjetna se nam je zdela razlaga, da pretiravajo z vojaštvom, da bi z izrednimi razmerami umirili Honkong."

"Pet mesecev poznamo ta virus, vemo osnovna pravila, s katerimi virus lahko zadržimo, vemo, kaj se zgodi, če ga ne zadržimo. Potrebno je odgovoriti še na nekaj vprašanj, da se bomo lahko soočili s širjenjem virusa jeseni." 

Alojz Ihan, mikrobiolog in imunolog

Ko je novi koronavirus prišel v Italijo, je bilo po besedah Ihana jasno, da je vrag vzel šalo. "Jasno je postalo, da tisto, kar je bilo najprej videti kot začetek, ni bil začetek. Italijani so imeli smolo, da so pred tem imeli močno sezono gripe," je dejal Ihan. "To, kar so Italijani doživeli, je, da epidemije nekaj tednov ne opaziš. Naraščanje števila primerov je kazalo samo naraščanje diagnostike, ne števila okužb."

Poudaril je, da današnje analize kažejo, da so imeli v nekaterih mestih okoli Bergama 60-odstotno okuženost. "To pomeni, da ima ta virus potencial, da v nekaj tednih okuži večino prebivalstva," poudarja Ihan. "Pri gripi, tudi če nič ne naredimo, in na žalost nič ne naredimo, saj je precepljenost nizka, se gripa razširi na maksimalno deset odstotkov. Gre za to, da imamo odpornost na prejšnje viruse gripe. Ta virus ima pa to možnost, da okuži več kot polovico ljudi."

Glede odziva Evropske unije na pojav novega koronavirusa v Evropi pa je dejal: "Težko je pričakovati, da se bo EU ustrezno odzvala na nekaj, kar je popolnoma novega. Težko je govoriti o tem, kdo je bil pripravljen, ker je gotovo, da nihče ni bil pripravljen, saj se to prej še nikoli ni zgodilo." 

"Če citiram Kreka: virus nima nog in kril, virus lahko širimo samo mi, s tem, da ga prenašamo na druge ljudi. Poskrbeti moramo, da nobeden od nas ne bo tisti, ki bo širil virus."

Jelko Kacin, vladni govorec

Poslanka Evropskega parlamenta Romana Tomc je poudarila, da se je v odzivu Evropske unije po prvotnem šoku prišlo do konsolidacije. "Strinjam se z oceno, da vprašanje, kdo je bil pripravljen in kdo ne, ni pravo vprašanje," je poudarila Tomčeva. "Nihče ni bil pripravljen, nobena institucija niti v Bruslju niti na nacionalnem nivoju. Vprašanje pa je, kako so se bile te institucije sposobne organizirati. Pokazalo se je, da je EU grajena za dobre čase, ko se pojavijo slabši časi, pa so težave velike. Pokazal se je egoizem, tudi tistih, ki z bruseljsko latovščino govorijo o enotnosti. Vse države so zaprle meje, še hujše stvari so se dogajale, kot je kraja zaščitne opreme."

Foto: Profimedia Covid-19

"Javno naročilo s strani EU je bilo objavljeno, a do danes Slovenija iz tega naročila ni dobila še nobene maske. Če bi čakali na odziv Evrospke komisije, bi bili danes v Sloveniji bosi.

Pokazala se je izjemna odvisnost EU od preostalih držav. Mi smo si predpisali izjemno visoka merila, na koncu ostali odvisni od zaščitne opreme na Kitajskem, kjer pa so standardi precej nižji. Sami ostajamo odvisni, sprejemamo nižje standarde od drugih, ki pa jih sami sebi ne dopuščamo."

Romana Tomc, evropska poslanka

Po oceni Tomčeve lahko EU sprosti preveč regulirane predpise, da omogoči državne pomoči pod drugačnimi pogoji, da bi lahko države čim bolj normalno funkcionirale. "Dejstvo pa je, da države so tiste, ki so odgovorne, da najdejo učinkovita orodja za spopad s krizo," je poudarila Tomčeva.

Vladni govorec Jelko Kacin je na vprašanje glede neustreznega odziva institucij EU in preostalih držav EU na krizo, v kateri se je prva znašla Italija, dejal: "Rekel bi, da se je virus pojavil iz uvoza, iz Kitajske. Če Evropa komunicira s Kitajsko enotno kot EU, potem ima zagotovo višjo težo. Tako bi lahko več izvedela od Kitajske glede bolezni, ki jo še danes slabo poznamo. Pravočasno vedeti pomeni, da se zavedanje o tem, za kako resen problem gre, lahko uporabi v ukrepanju." 

"Eno je meditirati, drugo je odločati in na podlagi odločitev ukrepati. Vsaka država je morala sprejeti oceno, na podlagi katere so bile potrebne odločitve, ki jih je bilo treba uveljaviti. EU ni prav dobro usposobljena za te vrste ukrepanje. Proizvodnje zaščitnih sredstev v Evropi praktično ni. Tudi najdražji proizvajalci imajo vsi po vrsti proizvodnje linije na Kitajskem. 

Zato sem prepričan, da je potrebno zdaj tudi z nivoja iz EU vzpostaviti neposredno operativno sodelovanje s Kitajsko. Dejstvo je, da se bodo države na podlagi izkušenj odločale za lokalno proizvodnjo na tleh v Evropi. Najdražje maske so tiste, ki jih ni, in najdražji ventilatorji tisti, ki jih ni. 

Bojim se, da bo EU tudi, ko bo že vse normalno, delala online, a dopisno ukrepati ni mogoče. Institucije EU si zaslužijo kritiko, ker se ne znajo prilagoditi. Problemov z zdravniki, bolniki, okuženimi ni mogoče obvladovati iz pisarn. Vsi voditelji si želijo več ukrepanja, odzivnosti in konkretnih rezultatov. "

Jelko Kacin, vladni govorec

Poslanec Klemen Grošelj je ob tem dejal, da kljub vsemu ocenjuje, da se je Evropska unija odzvala bistveno hitreje, kot ob krizi leta 2008/2009. Reakcija držav ob nabavi zdravil je bila po njegovi oceni pričakovana, skladno s sistemsko teorijo. "Vse države so se najprej zaprle in od tam iskale rešitve," je dejal Grošelj. "Po prvem šoku, vemo, da o tem virusu nič ni bilo jasno, saj nismo imeli zanesljivih informacij, kaj se dogaja na Kitajskem, so se organizirale. Zdajšnje raziskave kažejo, da je bil virus v Evropi prisoten prej, kot smo mislili na začetku."

Foto: Profimedia Covid-19

Poudaril je, da bo zdravstveni krizi sledi najhujša finančna, gospodarska in socialna kriza po zelo dolgem času. "Ocene so, da gre za tak padec, ki ga ni doživelo deset generacij, nekateri jo primerjajo celo s krizo v Združenem kraljestvu leta 1704," je poudaril Grošelj. Ocenjuje, da se bo EU toliko bolj uspešno soočala s posledicami epidemije, kolikor bodo članice pripravljene prenašati pristojnost nanjo. "Potrebno je ponovno ravnovesje pristojnosti med unijo in članicami," je dejal Grošelj. "Npr. zdravstveni sistem v pristojnosti članic, mehanizmi, ki bi zdravstvenim sistemom pomagali, ko bi se le ti znašli na robu preobremenjenosti pa bi morali biti na ravni EU."

"Glede na to, da pokrivamo območja ob meji, smo v stikih z Italijo in Hrvaško. Slovenija je zlata zvezda evropskega prostora. Z odločnostjo ukrepov vlade, ki so bili na robu časovne omejtive, smo ena najbolj uspešnih evropskih držav. Ta majhna država in vlada, ki trenutno upravlja Slovenijo, je pokazala neprimerno večjo solidarnost kot EU, saj je kolegom na italijanski strani nudila materialno pomoč in pomoč v zaščitni opremi. 

Sam sem verjel, da bo solidarnost evropskega prostora dosti višja. Zdravstvo nekaterih članic EU bi lahko bilo bolj solidarno in bi lahko pomagalo Italiji. Ponosen sem na Primorsko - naglašujem, da je Primorska zopet vstala. Smo prva regija, ki je dosegla samooskrbo pri maskah. Če bi bila ta povezanost znotraj EU tako močna, bi bili bolj uspešni."

Sandi Curk, Poveljnik Civilne zaščite za Notranjsko

Glede analize o razširjenosti novega koronavirusa v Sloveniji je Ihan dejal: "Takšne analize so nujno orodje, ker vemo, da virus ne bo izginil. Vsaka država bo morala na podlagi takih analiz spremljati okužbe. Zaenkrat vemo, to velja za ves svet, da velika večina na virus ni imuna, zato ima ta virus brez ukrepov tak potencial, da lahko v nekaj tednih okuži več kot polovico ljudi. Povsod, kjer se je zgodila okužba več kot deset odstotkov ljudi, imajo številne žrtve. Takoj, ko je okužen dobršen del populacije, ti delajo in v bolnicah in v DSO, kar pomeni, da ni mogoče zadržati epidemije, da ne bi vdrla v te institucije. Nobeni državi, ki je bila masovno okužena, ni uspelo preprečiti vdora, zato imajo veliko smrtnost. Posredno se podaljšuje zapora družbe in s tem nastaja večja gospodarska škoda. Vsem državam je sedaj jasno, da si izbruhov epidemije, kjer bi bilo okuženih več kot deset odstotkov ljudi, nobeden ne sme privoščiti." 

Dobra novica je, da tiste države, ki so v zgodnji fazi zaznale epidemij in začele z ustreznimi protivirusnimi ukrepi, zmanjšale okuženost na nekaj odstotkov. "To pomeni, da se, če se uporablja protivirusne ukrepe - to je osebna protivirusna zaščita, kot je socialna distanca, razkuževanje rok, uporaba maske in razkuževanje površin, ki jih prijema več ljudi, ali v katere dihamo, širjenje virusa popolnoma ustavi," poudarja Ihan.

"V družbi, kjer bi vsi izvajali protivirusne ukrepe, večji izbruh, drugi val niti ni verjeten. To je pomembno sporočilo, ki se je pokazalo po teh dveh mesecih.

V tem trenutku, ko se bodo morale vse dejavnosti odpreti, je pomembno, da se ob odpiranju vsi izobrazimo in naučimo, kako ob dejavnostih obdržati navado osebne protivirusne zaščite."

Alojz Ihan, imunolog in mikrobiolog

Alojz Ihan je glede skupne ureditve evropskega zdravstva dejal: "Solidarnost v smislu krizne solidarnosti je področje, kjer o njej velja razpravljati. Ne verjamem pa v enotno ureditev zdravstvenih sistemov v Evropi, ker so ti sistemi zelo različni, bazirajo na čisto drugačnih predpostavkah." 

Foto: Profimedia Covid-19

Poudaril je še, da ko gre za epidemijo novega koronavirusa, vsi govorimo o krizi, šoku, ki bo enkrat minil. "Moramo vzeti v zakup pomćnost, da marsičesa o tej epidemiji ne vemo," je za konec poudaril Ihan. "Ne vemo, kakšna je umrljivost, ne vemo, kaj se dogaja z imunostjo, ne vemo, ali bodo tisti, pri katerih je potek bolezni hujši - takih je 15 odstotkov, imeli posledice in kakšne, ne vemo, ali bodo našli cepivo. To pomeni, da to morda ne bo šok, ampak strukturni problem. Lahko se zgodi, da bo virus popolnoma spremenil perspektivo starejše generacije, življenjsko dobo  -  v tem primeru to ne bo kriza, a o tem si ne upamo razmišljati. Tako kot smo, ko se je vse skupaj dogajalo na Kitajske, upali, da je to kitajski problem in mi tega problema k nam ne bomo dobili. Videli smo, da se to upanje, ki je bilo v podzavesti, ni uresničilo."

dezurni@zurnal24.si