Novo različico virusa sars-cov-2, ki so jo odkrili v Južni Afriki, so do sedaj zaznali v mnogih krajih po svetu. V Sloveniji še ne, a so, kot so za RTV SLO povedali pri NLZOH na to pripravljeni, saj sekvencioniranje poteka ves čas.

"Doslej smo vse različice zaznali dovolj zgodaj, preden so vstopile v eksponentno rast," je za nacionalno televizijo povedala direktorica NLZOH Tjaša Žalohar Čretnik. Vse ljudi, ki so prišli iz tujine in se slabo počutijo, je pozvala, da se ob pojavu bolezenskih znakov takoj testirajo. Do sedaj so v laboratoriju odkrili 128 novih različic virusa.

Novo različico ujamejo tudi hitri testi

Roman Jerala s Kemijskega inštituta je medtem zapisal, da lahko hitri testi zaznajo tudi novo različico virusa omikron. "Protitelesa iz teh testov večinoma zaznavajo protein N, ki vsebuje manj mutacij," je zapisal na Twitterju.

Slovenija je sicer v petek spremenila vstopne pogoje za Slovenijo in določila obvezno karanteno za vse, ki imajo prebivališče na območjih, kjer je bila ugotovljena prisotnost različice omikron, ali pa so se v zadnjih 14 dneh pred vstopom v Slovenijo zadrževali na teh območjih. 

Virologinja Tatjana Avšič Županc je za televizijo povedala, da bodo, takoj ko bomo imeli prvi primer v Sloveniji, v laboratoriju izolirali virus na celičnih kulturah ter opazovali njegovo biologijo ter hkrati spremljali, kaj se bo dogajalo z bolniki. 

Ne vemo, kako se bodo na omikron odzvali cepljeni

Mikrobiolog in imunolog Alojz Ihan pa je povedal, da ima nova različica nenavadno kombinacijo mutacij, zaradi česar se smatra, da se je verjetno razvijala dlje časa v imunsko kompromitiranem človeku. "To, kar nas zanima, je, kako se bo različica obnašala pri cepljenih," je za RTV SLO povedal Ihan. "Cepljeni imajo v glavnem samo protitelesa in protitelesa so na spremembe različic lahko zelo občutljiva. Manj zaskrbljujoče je s prebolevniki, ki imajo poleg protitelesne tudi celično imunost na veliko komponent. Ni verjetno, da bi se zelo drugače obnašali do nove različice v primerjavi z delto."

Zapiranje meja in druge ukrepe je označil za ustrezne. "Hitro dogajanje govori o tem, da je vzpostavljen epidemiološki refleks, ki se je s pojavom novih različic streniral," je razložil Ihan. "Vsaka nova različica je pokazala, kako se je najboljše obnašati - da je treba hitro odreagirati. Zapiranje mej je refleks, ko se nekaj naredi vnaprej, potem se pa šele izkaže, ali je bilo tako ravnanje potrebno ali ne. Med epidemijo smo se naučili, da je hitrost pomembna - bolje je prehiteti kakšen ukrep kot biti prepozen."

Beović:  Na ta način je nemogoče preprečiti vnose novih različic, lahko pa jih nekoliko upočasnimo

Bojana Beović pa je za STA ocenila, da je omejitev potovanj iz območij, kjer je prisotna nova različica virusa, smiseln ukrep, vsaj dokler ni znanih več informacij o značilnostih omikrona. "Izkušnje kažejo, da je na ta način nemogoče preprečiti vnose novih različic, lahko pa jih nekoliko upočasnimo," je dejala. V vmesnem času pa se lahko, kot je dodala, primerno organiziramo in po potrebni sprejmemo dodatne ukrepe, če se bo izkazalo, da so ti potrebni.

Po nekaterih namigih virologov bi moralo cepljenje proti različici zaščititi vsaj delno, a je na analize treba še počakati, je pojasnila Beovićeva.

Po njenih besedah so si strokovnjaki po svetu v večini enotni, da je ob pojavu nove različice pomembno tako osnovno cepljenje kot cepljenje s poživitvenimi odmerki cepiva proti covidu-19. "Ne samo pri tistih, pri katerih pričakujemo težji potek bolezni, ampak pri vsej populaciji, ker bomo na ta način zmanjšali število obolelih in vsaj delno zamejili širjenje nove različice," je poudarila.

Opomnila je, da metode, s katero bi povsem ustavili epidemijo, ni, da pa lahko s cepljenjem bistveno zmanjšamo pritisk na bolnišnice, omogočimo ustrezno zdravljenje vseh bolnikov in živimo "kolikor toliko normalno".

Po oceni Beovićeve je za padec okužb v Sloveniji sicer zaslužno spoštovanje epidemioloških ukrepov, predvsem pogoja preboleli, cepljeni, testirani (PCT), prav tako so prepovedana večja zbiranja. "Težko bi rekla, da je prekuževanje že doseglo stopnjo, da bi samo od sebe ustavljalo epidemični val," je menila. Po njenih besedah to pomeni, da je treba vztrajati z obstoječimi ukrepi. Slednji so razmeroma blagi v primerjavi z ukrepi lansko leto, je še izpostavila.

dezurni@styria-media.si