"Če sem prav podučena, respiro rok za letno polico je 30 dni podaljšano jamstvo, ki velja samo v primeru če lastnik vozila naredi tehnični pregled vozila pravočasno, če tega ne naredi mu ne pomaga po moji presoji niti Triglavova permanentna polica," je pod člankom o permanentnih zavarovanjih zapisala bralka. Drži in ne drži. 

Obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti velja še po preteku zavarovalne pogodbe. Pri permanentnih zavarovanjih, ki jih za fizične osebe sklepata Triglav in Ergo, še približno dva meseca po zapadlosti premije, saj vas mora zavarovalnica o prekinitvi pogodbe in kritja obvestiti. Pri enoletnih zavarovanjih je v veljavi tako imenovani respiro rok, to je 30 dni po preteku zavarovanja, ko zavarovalnica še krije škodo. 

Kdor pozabi na registracijo, pozabi tudi na tehničnega

Kdor pozabi na podaljšanje registracije, gotovo pozabi tudi na zavarovanje in tehnični pregled. Če mu zavarovalnica brez tehničnega pregleda ne bi izplačala škode, zakaj bi potem sploh imeli respiro rok. In po drugi strani, zakaj bi morala zavarovalnica plačevati za nesreče, ki jih povzročijo avtomobili s slabimi zavorami? 

"Če ni opravljen tehnični pregled, se šteje, da vozilo ni brezhibno, obratno, če je opravljen tehnični pregled, se šteje, da vozilo je tehnično brezhibno. Lahko pa se dokaže nasprotno," so na naša vprašanja odgovorili v Triglavu. V Adriatic Slovenici pa: "Pri zavarovalnici AS uveljavljamo regrese škod v respiro roku samo pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti (AO), kjer obstaja pravna podlaga."

Na srečo so bile druge zavarovalnice manj enigmatične. "Opravljen tehnični pregled ni podlaga za (ne)izplačilo zavarovalnine. Pogoj za izplačilo je plačilo celotne zavarovalne premije za novo zavarovalno obdobje in to da morebitna tehnična pomanjkljivost vozila ni v vzročni povezavi s škodnim dogodkom," so pojasnili v Zavarovalnici Maribor.  

Manj kot deset regresnih zahtevkov na leto

"Če zavarovanec nima opravljenega tehničnega pregleda, to še ni razlog za odklonitev oziroma za regres. Če pa je do škode prišlo dejansko zato, ker vozilo ni bilo tehnično brezhibno, pa škodo znotraj respiro roka oškodovancem sicer izplačamo, vendar nato do zavarovanca uveljavljamo regres v skladu z veljavno zakonodajo.  Tovrstni primeri so relativno redki in jih je manj kot deset na leto," pa so pojasnili v Tilii. 

Regresni zahtevek je lahko največ 13.560 evrov

Če bi zavarovalnica ocenila, da vozilo ni bilo tehnično brezhibno, pa bi morala oškodovancu plačati škodo, ki bo jo nato skupaj s stroški in obrestmi terjala od svojega zavarovanca. Tudi če je škoda več sto tisoč evrov, zakon na srečo določa najvišji možni regresni zahtevek, ki ga lahko zavarovalnica zahteva od pozabljivega zavarovanca, a tudi ta znesek ni nizek. Trenutno znaša 13.560 evrov, poleg tega pa bi moral še škodo na lastnem vozilu plačati sam. 

janez.zalaznik@zurnal24.si