Foto: Saša Despot Nina Oštrbenk Ker je kriza, je tudi denarja za šport manj, pravijo v klubih. Na srečo imajo ljubljanski – no, vsaj štirje, ki igrajo v Stožicah – Zorana Jankovića. Ljubljanski župan jim je lani zagotovil kar 2,2 milijona iz mestnega proračuna, kar je neverjetnih 11-krat več kot leta 2010. Poleg tega je dvema, ki sta mu najbliže, zagotovil še denar iz štirih javnih podjetij. Ta so se prav lani odločila, da morajo del denarja nekako vrniti okolju, v katerem delujejo. Zato so košarkarjem Olimpije in rokometašicam Krima nakazala dobrih 400 tisoč evrov.

Jankoviću ljubezni do športa ni mogoče oporekati. Ampak ali gre pri vsem tem le za ljubezen do športa? Lahko. Lahko je le naključje, da so omenjeni štirje klubi prav lani dobili dodatno finančno injekcijo od MOL in štirih podjetij, ko je bilo v Stožicah 40 odstotkov manj obiskovalcev kot leto prej. Lahko pa si je Janković z mestnim denarjem poskušal izpolniti dve želji: sebi ljubim klubom zagotoviti denar, da bi bili uspešnejši, s tem pa napolniti Stožice in upravičiti svoj projekt, za katerega je porabil 40 milijonov proračunskega denarja.

Razlike. Karkoli je res, jasno je, da take sreče drugi klubi po Sloveniji nimajo. Le sanjajo lahko o tem, da bi jim župan zagotovil več kot milijon evrov na sezono, kot je to storil Janković za KK Olimpijo, kjer je predsednik – lahko spet po naključju – eden od njegovih, Jani Möderndorfer. Samo za primerjavo: v Mariboru, Kopru in Kranju so lani vsem športnim klubom in društvom namenili toliko, kolikor je Janković dal le štirim izbranim