Slovenija bo na misijo v iraški Erbil napotila do 15 vojaških inštruktorjev (na začetku previdoma 6 inštruktorjev), ki bodo urili kurdske pešmerge, a aktivno na bojiščih ne bodo sodelovali. V Irak pa naj bi poslali tudi pošiljko pehotnega orožja, ki ga Slovenija ne uporablja več, v vrednosti 260 tisoč evrov. Obrambna ministrica Andreja Katič je povedala, da gre za puške in minomete.

O natančnih nalogah naj bi se Slovenija po besedah Katičeve še dogovorila, a naj bi naši inštruktorji delovali le v vojaški bazi v Erbilu in vadbiščih, ki so v okviru baze. Šlo pa naj bi poučevanje pehotnih taktik, vojaške policije, medicinske pomoči in dela z eksplozivnimi sredstvi.

Vsakršno novo sodelovanje v vojaških posredovanjih mora po odločitvi vlade sicer potrditi še državni zbor. A glede na včerajšnjo soglasje odborov za zunanjo politiko in obrambo podpora ne bi smela biti vprašljiva.

Zakaj se je Slovenija odzvala zdaj?

Za vojaško pomoč v boju proti skrajnežem je mednarodno skupnost že lani avgusta zaprosil vodja iraških Kurdov Masud Barzani, a se Slovenija takrat ni odzvala. Zakaj se je zdaj?

Obramboslovec dr. Vladimir Prebilič za napoved sodelovanja v misiji vidi vsaj tri razloge. Eden je soočanje z begunsko krizo, saj je postalo jasno, da se begunski tok ne bo ustavil dokler ne bomo začeli reševati težav na izvoru: "Namen je zagotovo zmanjšanje števila beguncev, ki prihajajo v Evropo."

 Poleg tega pa bi sodelovanje Slovenije v novi misiji prineslo tudi nekaj točk znotraj zveze Nato, kjer Slovenija ne spoštuje zavez, ki si jih je zadala sama. "To je poskus, s katerim želi Slovenija pokazati, da je aktivna članica in se zaveda svojih obveznosti in želi prevzemati breme," je izpostavil Prebilič, ki pa kot tretji razlog za sodelovanje vidi še poskus Slovenije, da bi dobila večjo moč pri pogovorih o "izrivanju Slovenije iz stare Evrope, kjer bi jo radi videli nekateri".

Zmaga Kurdov nad Islamsko državo bi potegnila za seboj nov niz dogodkov

Članice Nata v Siriji in Iraku že sodelujejo slabi dve leti predvsem z zračnimi napadi, pomočjo v orožju in z vojaškimi inštruktorji, a vse omenjeno doslej ni vodilo h končanju vojne, ki v Siriji traja že skoraj pet let.

Ker države za spopad nimajo politične podpore in nimamo takšnih sil, ki bi jih poslali kamorkoli, pa Prebilič meni, da so države našle nadomestek v iraških Kurdih ob naši podpori. "Ali jim lahko to uspe? Mislim, da v določeni meri da, saj si želijo izbojevati svoj prostor pod soncem. A nadomestne vojske v nekem trenutku želijo uresničiti tudi svoje in če Kurdom uspe premagati Islamsko državo, bo vprašanje, kje je naša država."  Oblikovanje kurdske države, ki bi obvladovala z nafto bogata polja, pa bi potegnilo za seboj nov niz dogodkov, saj ji nasprotuje Turčija ter tudi šiitski in sunitski Arabci.

Obramboslovec dr. Klemen Grošelj vseeno izpostavlja napredek, ki ga je prineslo oboroževanje pešmerg oziroma Kurdov, saj so zaustavili prodor in napredovanje Islamske države v Iraku. "Kaj bo to oboroževanje pomenilo za prihodnost regije je drugo vprašanje," dodaja ob tem Grošelj in nadaljuje, da je učinkovitost zračnih napadov koalicije brez dvoma omejena, a je ključna, da pri tem moč Islamske države in sploh omogoča politični proces v Ženevi. Seveda pa to še zdaleč ne pomeni, da se bo kriza in vojna na Bližnjem vzhodu zaradi tega končala.