"Otrokove pravice uresničujmo in varujmo vsi, vse dni v letu, da bo Slovenija otrokom prijazna država," je dejala predsednica društva Unicef Slovenije Zora Tomič . Pri društvu ob tej priložnosti popoldne v državnem svetu pripravljajo posvetovanje z naslovom: "Ali je Slovenija otrokom prijazna država?"

Namen posveta je predvsem vprašanje, kaj vse bi lahko storili za večjo zaščito, varnost in razvoj otrok na številnih področjih. Prav tako je želja okrepiti širšo družbeno in poklicno odgovornost vsakega posameznika in končno povezati prizadevanja vseh – družine, lokalne skupnosti, nevladnih organizacij in države. Cilj društva je tudi, da bi Slovenija vendarle dobila varuha otrokovih pravic; ne samo zaradi preprečevanja kršitev, temveč tudi zato da bi ustvarjali pogoje za njihovo uresničevanje.

Konvencija predstavlja eno od bistvenih zaščit otrokovih pravic. © AFP

Eden od bistvenih dokumentov, ki določa polje otrokovih pravic, je konvencija o otrokovih pravicah, ki je letos "postala polnoletna". Konvencija posega na vsa področja otrokovega življenja in poudarja, da so vsem otrokom tega sveta skupne njihove pravice. Konvencija je imela v zadnjih letih pozitivni vpliv na življenje milijonov otrok in družin po svetu. Napredek je bil viden predvsem pri izboljšanju dostopa do osnovnih storitev, kot sta zdravljenje in izobrazba. Prav tako so zaznali povečanje ukrepov za zaščito otrok, ki jih je prizadela vojna.

Uresničevanje otrokovih pravic ni zadovoljivo
Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek - Travnik ugotavlja, da uresničevanje otrokovih pravic, ki jih zagotavlja konvencija Združenih narodov, ni zadovoljivo. Kot poudarja, se izboljšuje poznavanje otrokovih pravic in njihov pomen, vendar pa pogoste kršitve, ki jih obravnavajo pri varuhinji človekovih pravic, dokazujejo, da mora celotna družba na tem področju storiti še več.

Čebašek-Travnikova opozarja, da pristojni organi še vedno prepočasi odpravljajo ugotovljene nepravilnosti in kršitve. Pri tem posebej izpostavlja sodišča, ki pri odločanju o otrokovih pravicah s počasnimi in neučinkovitimi postopki kršijo otrokove pravice, pogosto pa tudi pravice vsaj enega od njihovih staršev.

Varuhinja človekovih pravic meni, da bo novi družinski zakonik temeljito izboljšal normativno ureditev otrokovih pravic, saj je že strokovno pripravljen. Zato poziva vlado, naj čim prej in še pred začetkom zakonodajnega postopka organizira javno razpravo o predlogu novega družinskega zakonika in mu s tem zagotovi kar najširšo podporo. Njegova uveljavitev pa je po mnenju varuhinje tudi pogoj, da se bo mogoče učinkovitejše zoperstaviti vsem oblikam nasilja, ki pomeni eno izmed najhujših kršitev človekovih pravic.