Foto: Dejan Mijović Janez Zalaznik Minister Omerzel ima rad misije nemogoče, ampak ta, ki si jo je zastavil včeraj – da bo enkrat in za vselej opravil s črnimi gradnjami –, je še težja kot tista, da bo vsak drugi avto električen ali da bomo dobili drugi tir za polovično ceno.

Verjetnost. Novi zakon bo olajšanje za vse, ki črne gradnje po obstoječih predpisih niso mogli legalizirati. Ampak bojim se, da so v manjšini. Večina črnograditeljev meni, da jih 71 inšpektorjev, ki se poleg prostora ukvarjajo s prometom in energetiko, nikoli ne bo vzelo v precep. Nelegalnih gradenj je menda okrog 10.000, takih, ki niso skladne z izdanim gradbenim dovoljenjem, pa več kot 400.000! Ni torej zelo verjetno, da te dobijo, 10 ali 20 tisočakov pa je precejšen strošek, da bi legaliziral za vsak primer. Saj jo lahko tudi, ko si že v inšpekcijskem postopku. Poleg tega je Gurs na dveh tretjinah Slovenije v primerjavi z letom ali dvema prej našel 25.000 novih objektov. Sicer ni nujno, da so vsi nelegalni, toda če bo hotel Omerzel na koncu filma zmagoslavno odkorakati v sončni zahod, bo moral izjemno okrepiti inšpekcijo in poenostaviti njihove postopke ali pa zelo poceniti legalizacijo, čeprav to ne bo pošteno do poštenih. Če bo hotel rezultate, bo najbrž potrebno kar oboje. Za naprej pa bo treba razmisliti, zakaj obstaja kulturnospomeniški režim v vasi, kjer ni dveh enakih hiš in nobene, ki bi ustrezala idealu, ter ali je res potrebno gradbeno dovoljenje, če želiš hišo ob menjavi strehe dvigniti za tri vrste zidakov ali zgraditi ograjo. Za kakšno črno gradnjo so soodgovorni tudi nori predpisi.