Ko je Alenka Bratušek postala predsednica vlade, ni le stopila v velike čevlje, ampak predvsem v moške. Hoditi pa bo morala v ženskih. Če se moškim pri tem, kakšni so čevlji in kakšne so njihove poslovne obleke, marsikaj oprosti, se bo novi predsednici vlade veliko manj. Lahko si mislimo, da je to, kaj ona obleče, nepomembno, banalno in čisto posvetno v časih, ki jih živimo, a verjetno se vsi strinjamo, da po kredit na banko ne gremo v oblačilih za v hlev.

Pravila oblačenja za ženske so po eni strani bolj sproščena kot za moške. Gospodom se v poslovnem svetu predpisujejo večinoma temnejše obleke, srajce, kravate z nevsiljivimi vzorci in primerni čevlji. Našim ministrom se včasih sicer tudi tu zapleta in nosijo prevelike obleke, srajce, ki jim krajci ne sežejo pod ovratnik obleke, barvno neusklajene čevlje ali pa, ker pač veliko stanejo, obleke z zakrpanimi luknjami. Slovenska skromnost ali poistovetenje z ljudstvom.

Zaradi večjih odpustkov pri kreativnosti so pravila oblačenja za ženske veliko bolj zapletena. Ko je dovolj, da si moški umije lase, mora gospa poskrbeti še za pričesko. Zebre in tigri se zaradi mene lahko sprehajajo po hodnikih domačega parlamenta in vlade, ampak prosim, ne jih voziti v tujino. Dolžina krila res nima nobene zveze z dolžino mandata, a poslovni bonton za ženske vseeno predpisuje, da lahko pri sedenju seže največ štiri prste nad koleni.

Ko gre Alenka Bratušek na obisk v Evropsko unijo, ni več le Alenka, ampak najprej predsednica vlade Republike Slovenije. Enakopraven položaj pri partnerjih bo tam pokazala tudi z obleko. Ne bi bilo slabo, če se po zgledih iz tujine pri tem opre na slovenske oblikovalce in proizvajalce oblačil. Ne nazadnje pa imamo tudi Slovenci pri hiši službo, ki se ukvarja s protokolom. Pisanje pisem in tožarjenje smo že obdelali, zdaj bi lahko bila na vrsti lekcija o slovenskem pregovoru, da obleka naredi človeka.