Izkušena političarka in tudi prva predsednica vlade v Sloveniji Alenka Bratušek verjame, da bo na letošnjih državnozborskih volitvah prevladala koalicija KUL, ki jo poleg stranke SAB sestavljajo še SD, LMŠ in Levica. V času, ko so skupaj sodelovali v opoziciji, so se naučili, da so med njimi tudi razlike, zato predlogov, ki jih ne podpirajo vse štiri stranke, v morebitni novi vladi sploh ne bodo dajali na mizo. V SAB pa so seveda pripravljeni sodelovati tudi z novoustanovljeno stranko Roberta Goloba, Gibanje Svoboda. Konkretno o morebitnih ministrih ali ministricah iz vrst SAB Bratuškova še ne govori, v nasprotju z Golobom, ki je kot kandidata za ministra za zdravje v primeru zmage že javno predstavil ortopeda Danijela Bešića Loredana. "Zelo neodgovorno je razkrivati ali govoriti o funkcijah, ki jih sploh še ni," namreč pravi sogovornica.

Kakšna so vaša pričakovanja na letošnjih državnozborskih volitvah? Določene ankete vam kažejo gotov preboj v parlament, druge vas skorajda ne zaznajo. Na kakšen rezultat ciljate?

Za SAB bodo to že tretje državnozborske volitve in na vsakih volitvah je naš rezultat boljši. Rastemo kot stranka – na terenu, kadrovsko in programsko. Zato smo zelo optimistični, naš cilj je med 8 in 10 poslancev.

Kako pa poteka kampanja?

V ponedeljek smo na Državno volilno komisijo (DVK) oddali podporo šestih poslancev SAB k našim listam, oddali liste po volilnih komisijah, zdaj pa se začenja tisti najboljši del volilne kampanje – stiki z ljudmi, volivci. Tega se v SAB pri vsakih volitvah najbolj veselimo.

Kdo so vaši kandidati?

Na naši listi je 79 kandidatov, od tega 37 žensk, kar je tako rekoč polovica. Sem skoraj prepričana, da bo to najvišji delež žensk na listi, kar me veseli. Sicer pa so naši kandidati zelo raznoliki, od doktorjev znanosti do upokojencev, naš najmlajši kandidat pa je star 24 let.

Foto: Anže Petkovšek Alenka Bratušek Ste člane iz vrst upokojencev dobili tudi iz stranke DeSUS? Iz te so pred časom množično prestopali v SAB. Koliko jih je pri vas danes? Koliko jih bo kandidiralo na prihajajočih volitvah?

Iz stranke DeSUS se je k nam priključilo nekaj sto članov. Veseli smo, da so SAB videli kot stranko, v kateri so lahko še naprej politično aktivni in v kateri bodo tako kot do zdaj lahko delali za upokojence. Na listi imamo člane stranke SAB in tudi vsi novi člani so, odkar so se nam priključili, zame člani stranke SAB. Bosta pa na listi kandidirali tudi dve nekdanji poslanki.

Kateri?

Marija Antonija Kovačič in Marinka Levičar.

S kom ste se pripravljeni povezovati po volitvah, razen s strankami KUL? Ste se pripravljeni povezovati tudi s strankami koalicije?

S strankami KUL smo podpisali sporazum o povolilnem sodelovanju, zato glede njih ni dvoma. Prepričana sem tudi, da bo koalicija KUL na volitvah dobila največ glasov. Skupaj smo se zavezali, da bomo sodelovali samo s strankami, ki delijo naše vrednote, ki imajo programe, kompatibilne z našimi. Strank trenutne koalicije zaradi vseh napak v zadnjih dveh letih ne vidimo v tej množici, s katero bi lahko sodelovali. Dodajam pa, da smo se že pogovarjali in sodelovanje z Robertom Golobom ni vprašljivo.

SDS in NSi torej odpadeta. Ali sodelovanje zavračate tudi s strankama Konkretno in Naša dežela?

Vse stranke, ki so podpirale to škodljivo vlado, odpadejo, ker ne delijo naših vrednot in ne delijo vizije razvoja Slovenije z nami ter so odgovorne, da je situacija v državi takšna, kot je.

Intervju Aleksandra Pivec: "Komaj čakam, da to vprašate Goloba"

In ta je?

Takšna, kot do zdaj še ni bila. Na preizkušnji je pravna država, svoboda medijev, človekove pravice … Slovenija je zadolžena kot še nikoli. Vsak Slovenec na svojem hrbtu nosi več kot 20.000 evrov dolga. Vse to so podpirale tudi omenjene stranke.

V primeru, da KUL res zmaga na volitvah – kdo bo mandatar? Kako ste dogovorjeni?

Tisti oziroma tista, ki ji bodo volivci znotraj KUL-a namenili največ glasov. Tudi to smo podpisali v dogovoru o povolilnem sodelovanju.

Se je med strankami KUL komunikacija kaj izboljšala? Kaj je drugače?

Mislim, da smo se v dveh letih, odkar smo v opoziciji, dobro spoznali. Vemo, kje so med nami razlike, zato stvari, ki jih ne podpiramo vse štiri stranke, v novi vladi sploh ne bomo dajali na mizo. Skupno nam je zavedanje, da je po 24. aprilu Slovenijo treba postaviti nazaj na pravo pot. Slovenija je država, ki mora ostati socialna. V stranki SAB dodajamo, da samo stabilno in trdno gospodarstvo lahko zagotovi močno socialno državo in višje pokojnine. Vem, da bomo za ta cilj stranke KUL znale poiskati najmanjši skupni imenovalec.

Glede na to, da je med vašimi programskimi prioritetami trdno in stabilno gospodarstvo, obenem pa pravite, da predlogov, ki jih ne podpirajo vse štiri stranke KUL, sploh ne boste dajali na mizo – kako kompatibilni ste, z vidika razvoja gospodarstva, z Levico? Poslanec Miha Kordiš je zadnjič na Facebooku denimo delil objavo, v kateri je kritiziral Iva Boscarola: "Celo življenje trdo delaš, plačuješ davke in na stara leta životariš s 650 evrov penzije zato, da je vsled davčnih olajšav in proračunskih subvencij oligarh Ivo Boscarol za 218 milijonov bogatejši," je denimo zapisal, vse skupaj pa sklenil z besedami: "Zadružni prevzem in delavsko upravljanje podjetij - zdaj!" Ali tudi vaša stranka deli takšno vizijo razvoja gospodarstva?

S Kordišem bo morala zadeve rešiti Levica, tudi oni se večkrat distancirajo od njegovih izjav. Kar se tiče gospodarstva, se v stranki SAB zavedamo, kako pomembno je, da je gospodarstvo trdno in stabilno. V novi vladi se bomo zato še naprej zavzemali, da bo naše poslovno in davčno okolje stabilno, brez velikih šokov ter tako omogočalo stabilno gospodarsko rast. To je temelj za socialno državo in višje pokojnine. Soupravljanje delavcev podpiramo, toda vedeti je treba, da to poleg pravic s sabo prinese tudi obveznosti. Že danes imamo primere dobre prakse soupravljanja.

Foto: Anže Petkovšek Alenka Bratušek Kaj pa programske prioritete? Omenili ste poudarek na gospodarstvu. Kaj konkretnega bi spremenili v primerjavi s trenutno vlado?

Zavedamo se, da je trdno in stabilno gospodarstvo temelj za močno socialno državo in višje pokojnine, stabilno davčno oziroma poslovno okolje pa je tisto, kar omogoča gospodarstvu, da deluje normalno. Država bi morala subvencionirati delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, to mora biti na dolgi rok cilj, ker to pomeni višje plače in na koncu višje pokojnine. Tu bi lahko država naredila več, kot je naredila do zdaj. Za SAB pa so poleg tega pomembne še tri prioritete – prehransko neodvisnost, ki je v luči ukrajinske krize še toliko bolj pomembna, mi pa smo to kot prioriteto potrdili že oktobra lani, enako velja za energetsko neodvisnost. Prioriteto pa imajo seveda tudi upokojenci, kjer želim izpostaviti dolgotrajno oskrboki jo bo treba urediti.

A zakon o dolgotrajni oskrbi je bil že sprejet.

Res je, a ta zakon ne rešuje praktično ničesar. Ne kaj so storitve, ki jih bodo starostniki dobili, ne od kod se bodo te storitve financirale.

Kako bi vi uredili financiranje?

Absolutno je treba zakon spremeniti, usklajevati ga bo treba s tistimi, ki dolgotrajno oskrbo izvajajo, določiti bo treba košarico storitev, ki iz te dolgotrajne oskrbe pripada ljudem in določiti vir financiranja. Vlada je zgolj zapisala, da se uvede nov prispevek, ni pa povedala ne kdo, ne v kakšni višini ga bo plačeval. To bo ena od prvih nalog nove vlade.

Torej imate že pripravljen boljši predlog?

Treba se bo usklajevati s tistimi, ki to izvajajo, smer, v katero bomo zakon spreminjali, pa imamo absolutno začrtano. Glede na to, da zakon že velja, bo treba takoj po volitvah to vzeti v roke in spremeniti na tak način, da bo uporabno. Zdaj imamo pravzaprav zakon, ki ljudem ne daje ničesar.

Kako – zelo konkretno – bi torej vi uredili financiranje?

Po vsej verjetnosti bo treba dejansko uvesti nov prispevek, dogovoriti se bo treba samo, ali bo ta strošek deljen med delavce in delodajalce, kar bi bilo po mojem mnenju – znotraj KUL-a se glede tega nismo še uskladili – najbolj pravično.

Kako pa bi zagotovili energetsko neodvisnost?

Foto: Anže Petkovšek Alenka Bratušek Zavzemamo se za zeleno energijo - da bi poleg jedrskega in vodnega ustanovili še tretji steber, ki bi zagotavljal zeleno energijo – energijo sonca in vetra. 

Kakšni pa so vaši pogledi na vojno v Ukrajini? Premier Janša se je odločno postavil na ukrajinsko stran, tudi obiskal Kijev in podporo predsedniku Zelenskemu izrekel še v živo. Kako pa bi vi na njegovem mestu vodili zunanjo politiko? Bi poskušali ostati bolj nevtralni?

Vsekakor smo Slovenci solidarni z Ukrajinci. To, kar se dogaja, je nedopustna agresija. A že večkrat smo povedali, da se bo tudi ta vojna končala za pogajalsko mizo, kot so se vse do sedaj. Mi si želimo, da do tega pride čim prej, saj dlje ko bo trajala vojna, več bo žrtev. Zato se zavzemamo, da vsi, ki lahko naredimo karkoli, naredimo vse, da čim prej pride do diplomatske rešitve tega spora. Vidimo, kam pelje vojna, vsak dan je huje. Tudi po obisku treh predsednikov vlad (Janša, Morawiecki in Fiala, op. a.), ki je bil nekakšen izraz solidarnosti, a pravzaprav samo to. Vojna naslednji dan je bila še bolj agresivna in še več ljudi je umrlo. Mi smo za to, da se najde najboljše pogajalce na tem svetu, da čim prej končamo to morijo.

Bi se vi na Janševem mestu pogovarjali tudi s Putinom?

Če je en odstotek možnosti, da bi moj pogovor z njim rešil zadevo, absolutno.

Za katere vladne funkcije se boste potegovali, če pridete v vlado?

Stranka SAB je stranka pogumnih in zanesljivih ljudi. Tudi v najtežji finančni situaciji za državo leta 2013 se nismo skrili, ampak smo pogumno prevzeli vajeti in državo rešili pred bankrotom. V tem trenutku ima naša stranka 79 kandidatov na državnozborskih volitvah, naš cilj je zamenjati to škodljivo vlado in po volitvah sestaviti trdno levosredinsko vlado. Ne gre nam za stolčke, zato smo v tem trenutku popolnoma usmerjeni v volitve. Je pa med nami ogromno izkušenih ljudi, ki so v svojem življenju že dokazali in naredili marsikaj.

Konkretnih imen torej še ne boste razkrivali.

Kot rečeno, na volitve ne gremo zaradi stolčkov in funkcij. Mi gremo na volitve zato, da Slovenijo postavimo nazaj na pravo pot. Vse vlade v Sloveniji do zdaj so bile koalicijske, to pomeni tudi dogovore glede ministrskih mest, zato je zelo neodgovorno razkrivati ali govoriti o funkcijah, ki jih sploh še ni.

nina.sprohar@styria-media.si