Širši slovenski javnosti je postala znana leta 2018, ko je bila v vladi Marjana Šarca imenovana za ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, leta 2019 je bila izvoljena za predsednico stranke DeSUS. Po izrečeni nezaupnici je sama izstopila tudi iz stranke in se za kratek čas umaknila iz politike. Zdaj se vrača s svojo stranko, ki kot pravi zastopa "tiho večino Slovenk in Slovencev".
Zakaj ime stranke Naša dežela?
Ime Naša dežela simbolizira našo Slovenijo. Slovenija je zelo raznolika in pravzaprav edinstveno specifična po svojih posameznih pokrajinah oziroma deželah. Z imenom smo želeli simbolno združiti vse dežele Slovenije, od Pomurja do Primorske in na drugi strani od Bele Krajine do Gorenjske. Z imenom smo zelo zadovoljni in mislim, da je tudi zelo dobro sprejeto v slovenski javnosti.
Koga zastopate?
Zastopamo tiho večino Slovenk in Slovencev. Otroštvo sem preživela v Prlekiji, zato mi je v zibelko položen boj za slovenskega kmeta. Že ko sem bila ministrica, sem bila osamljen glas te – večinoma – prezrte družbene skupine. Ostalim politikom je pod častjo, da bi se zavzemali za kmete, sadjarje, gozdarje, vinogradnike, ribiče – meni in Naši deželi pa je največja čast, da smo njihov glas v Ljubljani.
Po drugi strani smo v Naši deželi zaščitnik specifičnih interesnih skupin. Ščitimo upokojence, ki sem jih srčno vzljubila v svoji prejšnji stranki Desus, na drugi strani pa smo zelo glasen zagovornik in podpornik mladih generacij.
Prepričana sem, da slovenska politika zelo mačehovsko ravna z mladimi generacijami, posledično mladi izgubljajo zaupanje v politiko. Nekako se ne čutijo slišane, ne čutijo okolja, v katerem bi lahko izražali svoje poglede na razvoj Slovenije, in prav zaradi tega v stranko vključujemo veliko število mladih. Želimo jih aktivno vključiti v politično odločanje ali pa soodločanje s starejšo generacijo in jih seveda pri tem opolnomočiti.
Zakaj se osredotočate na vaško okolje?
Mesta so nedeljivo povezana in celo odvisna od podeželja. Podeželje je tisto, ki v mesta prinaša hrano, zagotavlja urejeno slovensko krajino. Tudi ljudje iz mest so ključno odvisni od prehranske varnosti in svoj prosti čas radi preživljajo v lepem okolju za katerega nedvomno skrbijo ljudje, ki živijo na podeželju. Povezanost in razumevanje med mestom in podeželjem mora postati močnejše in podeželje mora dobiti svoj jasen in odločen glas tudi v odločevalskih vodah.
Ste leva ali desna stranka?
Od začetka poudarjamo, da smo stranka sredinskega prostora. Mislim, da je v Sloveniji pretirana fama okrog delitve v levo in desno. Ljudem je ključnega pomena, da politika skrbi za njihovo čim bolj enostavno in čim bolj kakovostno življenje. V vseh pogledih; ko ustvarja pogoje za njihovo vsakdanje delo in da imajo varno življenje. Torej z dobrim dostopom do izobraževanja, čim boljšim dostopom do zdravstvenih storitev, učinkovito socialo, socialno vključenostjo. A vsak od nas seveda nosi v sebi neko ideologijo. Moja ideologija je lokalpatriotizem, ljubezen do naše dežele. Tako sem bila vzgojena, tako živim.
Velik poudarek namenjate podeželju, kmetu, malim obrtnikom. Kakšna je po vaših informacijah njihova podpora vaše stranke?
Sama ogromno časa preživim v stiku z ljudmi, obiskujem kmetije, vinograde, sadovnjake, pogovarjam se z mladimi, upokojenci. Slišim njihove izzive, čutim njihovo podporo. Zato smo se v stranki odločili, da gremo samostojno na volitve, četudi smo imeli veliko povabil v različne predvolilne koalicije. Želimo namreč preveriti, ali slovenska javnost meni, da si glas kmeta, vinogradnika, sadjarja, upokojenca, ribiča, zasluži mesto v parlamentu. Sama sem prepričana, da ja! Čas je, da prezrti spregovorijo.
Čas je tudi za decentralizacijo Slovenije. Metlika recimo, zaradi volilnega sistema kakršen je, najbrž nikoli ne bo imela predstavnika v parlamentu. A to ne pomeni, da moramo na to čudovito mesto pozabiti, kajne?
No, v stranki Naša dežela se zavzemamo za to, da vsak posameznik in vsaka dežela najde upanje v naši stranki. Mi, prav mi, se bomo borili za interese prezrtih. Ti si želijo politike umirjenega dialoga, dobrih rešitev, predvsem pa konec ukvarjanja z preteklostjo. Želijo in potrebujejo pogled naprej.
Prvi korak je storjen pred kratkim. Sprejet je Zakon o dolgotrajni oskrbi. Obžalujem, da se je ta zakon v Sloveniji pripravljal in sprejemal 20 let. Zakon v tem trenutku nikakor ni optimalen. Je pa prvi korak, da starejšim omogočimo primerno in dostojno življenje.
Opozarjam, da si starejši zaslužijo vitalno, samozavestno in ustvarjalno obdobje tudi po upokojitvi.
Zato jim je potrebno omogočiti življenje tudi zunaj institucionalnega varstva. Da svojo starost preživljajo kot si želijo; ali v primerni oskrbi in ob primerni asistenci ali doma. A mnogi starejši si seveda želijo svojo starost preživljati doma. Takrat je za njih potrebna posebna skrb. In tukaj je treba narediti tudi korake naprej k skrbi za starejše v dnevnih centrih, v raznih sobivanjskih skupnostih, torej mogoče v nekih manjših skupnostih več starejših ljudi. Seveda ob tem, da primerno oskrbo, kar se tiče zdravstva in socialne komponente, nudimo tudi preko Zakona o dolgotrajni oskrbi. Ne gre pa samo za oskrbo, potrebno jim je dati mesto v družbi, ki si ga zaslužijo. Starejši imajo mnogo znanja, ki ga lahko predajo mladim – samo slišani in upoštevani morajo biti.
Še nekaj. Že v času mojega dela na ministrstvu smo začeli s poskusnim izvajanjem skrbi za starejše, t.j. dnevnega varstva na kmetijah. Mnogi starejši, ki prihajajo iz ruralnih okolij, bi seveda svojo starost želeli preživeti na kmetijah. In kmetijam želimo ponuditi v izvedbo kot dopolnilno dejavnost tudi izvajanje dnevne ali celodnevne oskrbe starejših. Moram reči, da se je projekt v pilotni fazi izjemno dobro prijel. Izjemno veliko število interesentov je, ki bi želeli svoje tretje starostno obdobje preživljati v kmetijskem okolju. Seveda mora država spet preko Zakona o dolgotrajni oskrbi poskrbeti, da dobijo starejši na kmetiji primerno oskrbo. In tudi delo – ker so starejši še vedno sposobni marsikaj dati, sploh na kmetijah, kjer se usodno izgubljajo pomembna znanja.
Je veliko starostnikov, ki bi si tega želeli?
Enormen interes je za to. Projekt smo izvedli na devetih pilotnih kmetijah in interes daleč presega to kapaciteto. Je pa res, da je treba vzpostaviti dobro sistemsko rešitev. Tako, da je zagotovljena zdravstvena oskrba, psihosocialna skrb za starejše, ob tem, da oni na kmetiji resnično ostajajo aktivni, delajo na vrtu, njivi, v hlevu … Res gre za pomembne sinergije. Zadovoljni starejši, ki prenašajo znanje na mlade – v tem vidim velik smisel in svoje poslanstvo. To je nekaj, kar je treba v nadaljevanju sistemsko vpeljati.
Glede na vaše izkušnje v politiki in ker vemo, da gredo stvari počasi … Kaj menite, kako hitro bi se to dejansko lahko uresničilo v Sloveniji?
V preteklosti smo resnično veliko zamudili. Ukvarjali smo se zgolj s tem, da je edina oblika varovanja starejših možna v domovih upokojencev. Politika ni razumela, da imajo starejši veliko za ponuditi, sploh mladim. Mnoge sodobne evropske države poznajo tudi številne druge oblike; od oskrbe na kmetijah in v sobivanjskih skupnostih in dela v dnevnih centrih. Prepričana sem, da v kolikor je volja, je lahko rešitev zelo hitra. Treba je vzpostaviti enotno sistemsko rešitev, točke, kjer bodo seveda starejši dobili informacijo o tem, kakšne oblike preživljanja časa so možne v tem življenjskem obdobju, za to se morajo najti tudi finančni viri na ravni države.
Zakaj so nekateri poimenovali vašo stranko satelit SDS in kaj pravite na to?
Do tega sem zelo kritična. Stranka Naša dežela je svoja in ni nikogaršnji satelit. Sama sem kot ministrica delovala v dveh vladah. Pred tem tudi kot državna sekretarka v vladi Mira Cerarja. Torej, sem Satelit Marjana Šarca, Janeza Janše in Mira Cerarja.
A stranka Naša dežela si v resnici želi biti satelit, ampak to je satelit prezrtih ljudi s cele Slovenije. Mi smo predstavniki in zavezniki naših dežel. Stranko smo vzpostavili na terenu z izrazito močno strukturo stranke v celotnem slovenskem prostoru. Dejansko smo slišali veliko ljudi, njihove dnevne težave, dnevne izzive in želimo dejansko predstavljati satelit teh ljudi v političnem odločevalskem prostoru in seveda iskati rešitve, ki jim bodo prišle v življenju prav. Tak satelit smo z veseljem.
Glede na to, da ste nova stranka … Komu boste ukradli glasove?
Volilni glas je največja moč vsakega posameznika. Te moči ne želimo ukrasti nikomur. Pozivamo pa vse, da svojo moč uporabijo. V pandemiji smo videli, da je apolitičnost mimo. Politika vpliva na sleherno poro našega življenja. Politika nam pove celo, kdaj lahko sprehajamo psa in v katero občino lahko gremo ter do katere ure lahko spijemo kozarec vina. Zato moramo svojo moč uporabiti, da v politiki rišemo spremembe, ki so nam blizu. Sama upam in čutim, da smo prepričali ljudi v svoje vrednote, ki so jasno zapisane v našem programu in jih vsak dan živimo.
In predvsem, kar je meni razveseljujoče, so naši podporniki ljudje, s katerimi lahko govoriš neobremenjeno o tem, da želimo sodelovati v prihodnji vladi ne glede na to, kdo bo tisto vlado sestavljal ali pa vodil.
Kaj pa bi bila vaša največja želja? S kom bi najraje stopili v koalicijo?
Moja največja želja je, da bi koalicijo lahko sestavila jaz. Sestavila bi jo neobremenjeno, brez zamer, sodila bi po programu in ne po prvem obrazu stranke. A v vseh političnih programih strank pogrešam poglavje o slovenskemu kmetu, o slovenskih ribičih. O normalnih težavah nas, ki smo s kmetov. Zato bomo na koalicijskih pogovorih neizprosni do Janše, Goloba, Fajonove; Mesca ali pa Počivalška. Vsak bo moral jasno argumentirati, ali bo pripravljen delati v smer decentralizacije Slovenije, v smer koristi za vsakega od nas, ne le za osrednjo Slovenijo.
Predvsem si želimo govoriti o rešitvah na področju kmetijstva, sociale, zdravstva, obrtništva, mladih, upokojencev. Pri tem nam ni pomembno, kdo bo tisti, ki bo sestavljal vlado in te rešitve prinašal na mizo. Pomembno je, ali smo v stanju na te rešitve z istimi pogledi odgovoriti in jih seveda potem ponuditi ljudem.
Slovenija seveda prehransko ni samooskrbna in niti ne more biti nikoli, saj Slovenija enostavno nima dovolj kmetijskih zemljišč, da bi lahko bila samooskrbna. Imamo mnoga področja, na katerih imamo izrazit deficit v prehranski samooskrbi, predvsem gre za področje rastlinske pridelave. To zdaj zaradi Ukrajine opažamo na področju žit, kjer smo izrazito vezani na uvoz.
Drugo področje predstavlja prireja prašičjega mesa, sadja, zelenjave, olj, kjer smo izrazito kritično samooskrbni in prav tako v veliki večini odvisni od uvoza.
Bistveno torej je, da ker imamo malo kmetijskih zemljišč, da se začnemo do njih odgovorno obnašati. Posebno pozornost moramo nameniti varovanju kmetijskih zemljišč. Slovenija je država, ki ima na prebivalca izjemno nizek obseg razpoložljivih kmetijskih zemljišč, do katerih se seveda posledično ne smemo obnašati mačehovsko. Učinkovito upravljanje kmetijskih zemljišč je prvi predpogoj, da bomo potem opolnomočili kmeta kot pridelovalca in seveda v kmetijskem sektorju dali večjo vzpodbudo in pa možnost za razvoj tistim panogam, na katerih smo nizko samooskrbni.
Ključna je tudi učinkovita podpora našemu kmetu, pridelovalcu, ki mu moramo povrniti ugled. Ta poklic smo popolnoma razvrednotili. Do kmeta se obnašamo mačehovsko. Dajmo mu možnost dostojnega preživetja in ga razbremenimo birokracije in drugih zapletenih postopkov, s katerimi se mora ukvarjati. Povrnimo kmetu osrednjo vlogo in mesto v družbi, da bo lahko resnično pridelovalec hrane in skrbnik našega okolja. Nas COVID-19 in Ukrajina nista naučila pomena varne hrane in čim večje samooskrbe? Slovenski kmet bo v prihodnje osrednji poklic prihodnosti. Bo nosilec sodobnega življenja, ki skrbi za najpomembnejši dobrino – t.j. prehransko oskrbo vseh nas, sploh pa meščanov.
Menite, da politika izkorišča vojno v Ukrajini za svojo promocijo?
Z obžalovanjem spremljam to dogajanje. Ta vojna je ultimativni civilizacijski poraz naše generacije. Opustošila bo ne le celotno državo, ampak tudi njihova tla, živa bitja. Ni nobenega političnega opravičila za vojno. Nobenega opravičila ni za to, da ena država izvede agresijo na drugo državo in predvsem seveda pri tem veliko ali pa največjo škodo utrpijo prebivalci, torej tisti, ki s to vojno in seveda politiko nimajo nič opraviti.
Na politikih je ogromna odgovornost, da se vzdržimo političnega populizma. In da danes toliko bolj kot kdaj koli strmimo k dialogu. K povezovanju. Današnje razmere ne dovoljujejo izključevanja.
Če bi bili v vladi, bi povečali proračun za obrambo?
Seveda. Slovenija je del NATA. Izpolniti mora svoje obveze in povečati proračun za obrambo.
Če pa vprašate moj oseben pogled … Slutim, da bo Evropa morala v prihodnosti prav zagotovo razmišljati tudi o tem, na kakšen način vzpostaviti lastne varnostne strukture.
Zakaj politika ni bila tako naklonjena beguncem iz Sirije, kot je beguncem iz Ukrajine?
Vsaka politika je dolžna v vsakem primeru nuditi varnost tistim, ki bežijo zaradi grozot vojne. Seveda pa moramo ločiti med tem, da gre v nekaterih primerih migracij zgolj za ekonomski interes. Tukaj je treba ločiti, ko gre resnično za potrebo bega iz vojnih območij, kjer so civilisti ogroženi in moramo imeti maksimalno toleranco in ne razlikovati, ko je treba zaščititi življenja nedolžnih civilistov. Kot vidimo v primeru Ukrajine, gre predvsem za bežeče ranljive ženske z otroki in tukaj mora država absolutno ponuditi maksimalno zaščito vsem, ne glede na to, iz katerega okolja prihajajo. Obenem je jasno, da so EU države za Ukrajino po mednarodnih konvencijah t.i. prva varna država, zato smo jih tudi pravno dolžno sprejeti. V preteklem migracijskem valu nekaj let nazaj temu ni bilo tako, tudi prevladovali niso otroci in ženske, temveč mlajši moški.
Menite, da konkretno zdaj v tem trenutku naredi Slovenija kot država dovolj za pomoč beguncem iz Ukrajine?
Mislim, da so v tem trenutku pravzaprav vse države Ukrajincem ponudile primerno zaščito. Tudi Slovenija. Nenazadnje smo kmalu ponudili ne samo centre, kjer sprejemamo begunce, ampak so se odprli številni domovi naših državljanov in državljank. Tudi sama poznam kar nekaj ljudi, ki so bodisi svoje proste stanovanjske kapacitete ali pa svoje vikende, druga stanovanja, namenili pomoči. Naša Slovenija se je ponovno izkazala kot srčna dežela.
Kaj lahko Slovenija še naredi za končanje tega krvavega konflikta?
Menim, da je tukaj ključno solidarno, enotno in pa povezano sodelovanje Evropske unije. Tukaj bo ključen enoten glas evropskih držav. Treba je strmeti k čim prejšnji prekinitvi vojne in potem zavarovanja Evropske unije kot celote.
Kdo so vaši najmočnejši kandidati in katere izmed njih vidite kot ministre?
V stranki Naša dežela smo vzpostavili 13 strokovnih odborov, ki so zadnje leto intenzivno pripravljali naš program. Dopolnjen program in kandidate bomo predstavili 24. marca na kongresu, ki bo na Brdu pri Kranju.
Ste z Erjavcem ostali v stikih?
Z gospodom Erjavcem od kongresa, na katerem sem zmagala kot predsednica, nisva imela osebnega stika. Gospoda Erjavca sem sicer kar nekajkrat neposredno in posredno pozvala k stiku in dialogu. Sama namreč do njega gojim spoštovanje, saj je pred mano predsedoval Desusu. Spoštujem tudi to, da pravi, da je zaključil politično kariero.
Menite, da so vam afero z računi podtaknili?
Prepričana sem, da so me iz slovenskega političnega prostora grobo odstranili. Bili so številni poskusi iskanja nekih afer ali pa produciranja teh. Na koncu se je zgodila afera, zaradi katere sem dejansko potem tudi odstopila.
Sama sem kot ministrica na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane odprla kar nekaj pomembnih področij, ki mislim, da so pomembno zatresla nekatere interesne skupine v ozadju. Če samo omenim, so to bila področja upravljanja s kmetijskimi zemljišči, področja učinkovitega upravljanja s slovenskimi gozdovi, vzpostavitev učinkovitih gozdno-lesnih verig.
Nenazadnje moja napaka, ali pa politična napaka v navednicah, je bil za nekatere nedopusten vstop v desnosredinsko vlado. In po plasiranju tiste afere, če jo sploh smemo imenovati afera, sem seveda potem na en tak zelo pompozen način, z izpostavitvijo mojih otrok, politiko zapustila.
Odgovornost za tisto napako, ki je bila storjena, sem prevzela, nikomur nisem ostala nič dolžna. Vse svoje račune sem plačala sama in obžalujem edino to, da v Sloveniji ne merimo z enakimi kriteriji vseh napak in pa nepravilnosti v politiki ali pa različnim politikom. Pa vendar. Mene je ta zgodba izjemno okrepila. Sama smatram, da svojega dela v politiki, ki sem ga opravljala resnično predano in srčno tako za kmete, upokojence in mlajše generacije, nisem zaključila, zato je moja trdna odločitev, da se v politični prostor še enkrat vrnem. Seveda želim pokončno in odločno dokončati svoje delo.
Kako ste pripravljeni na televizijska soočenja?
Na soočenja sem pripravljena. V politiki delujem več kot 20 let. Začela sem na lokalnem, nadaljevala na regionalnem in kasneje to šest let delovala na državnem nivoju. Poznam izzive večinoma vseh področij, kar seveda ne pomeni, da sem ekspert za vsa področja, ampak glede na to, da mi je zelo znan potencial Slovenije na posameznih področjih, da poznam tudi tiste izzive, s katerimi se trenutno po vseh krizah, ki smo jih preživeli, soočamo. Seveda s pomočjo programa, ki so ga pripravili strokovni odbori, znam ponuditi tudi tiste rešitve, ki mislim, da so lahko za Slovenijo na kratek, nekatere na srednji ali pa daljši rok izjemno pomembne.
Kako komentirate to, da vam nekateri pravijo slovenska Sharon Stone?
Zanimivo, da se Janeza Janše nikoli ne primerja z Bruce Willsom. Ali pa Goloba z Dave Grohlom.
Mislim, da je Sharon Stone inteligentna, lepa, ločena, samostojna in uspešna ženska. V tem smislu lahko neskromno rečem, da vidim vzporednice tudi sama, če se pošalim.
Koliko zapravite za kozmetiko, obleke, frizerko?
Haha, komaj čakam, da to vprašate Goloba. Ali pa vsaj Počivalška.
Zavedam se odgovornosti, ki jo prinaša javna funkcija. Trudim se vedno biti urejena, tozadevno seveda svoji zunanjosti namenjam posebno pozornost. Tako kot pozornost posvečam temu, kaj bom vsebinskega povedala, storila in kako bom delovala.
Gospa je v preteklosti,ko ji je bilo zaupano pomembno mesto za razvoj (ali nazadnjaštvo ) države pokazala,da je sposobna na …
Gospa rada jaha povzpetniski stil. Za obleke daje celo premozenje, ki ga financira iz eu sredstev, neopravljenih storitev. Taki nimajo …
zdi se , da gospa malo prevec sanja! v njeni retoriki je opaziti sled jeze, in pripravljenost na mascevanje kolegom …