"Od 13. marca spet beležimo porast hospitaliziranih, danes smo nad 500, že v petek smo predvidevali, da bomo šli iz tretje v drugo fazo, spet so vse bolnišnice covid. Brežice in Izola morata spet postati covid bolnišnici, druge morajo dvigniti kapaciteto za covid bolnike, časa je 48 ur. Na žalost moram reči, da je tudi v bolnišnicah tretji val," je dejal Carotta in pojasnil, da je bila faza aktivirana v petek in se bo ta teden izvedla do konca

Na Jesenicah je bilo v tretji fazi na voljo 12 postelj, v tretji jih je 18, kar pomeni, da morajo za šest oziroma za 50 odstotkov povečati število postelj.

Sistem zmanjševanja števila postelj za covidne bolnike deluje v petih fazah. Prva faza se aktivira, ko je manj kot 900 bolnikov v bolnišnicah, vse bolnišnice znižajo fond za covidne bolnike na 15 odstotkov vseh postelj, klinična centra na 10, Golnik na 20. Topolšlica in Sežana postaneta necovidni bolnišnici. Ko število hospitaliziranih pade pod 700 se začne druga faza, vse bolnišnice gredo na 10 odstotkov, Golnik na 15.

Ne glede na to, v kateri fazi smo, mora biti povsod zagotovljena obravnava covid pacientov. Premestitev se opravi po diagnostiki in nujni terapiji. Obravnava psihiatričnih bolnikov se izvaja v vseh centrih in ambulantah, če je ogrožajoča pa v kliničnih centrih. Enako pri ginekologiji, porodništvu in pediatriji.

Robert Carotta

"500 je meja za tretjo fazo, v tej smo že bili. Določene bolnišnice z manj posteljami postanejo necovid bolnišnice: Trbovlje, Ptuj, Brežice in Izola. Uspelo nam je to izvesti v Brežicah in Izoli," je pojasnil Carotta. Ti dve bolnišnici bosta morala znova postati covid bolninici. 

Pod 300 hospitaliziranih pacientov se iz sistema covid bolnišnic izključijo se Murska Sobota, Jesenice in Slovenj Gradec. Ko je hospitaliziranih manj kot sto, covid bolnišnice ostanejo še klinična centra in Golnik.

V Murski Soboti je najhuje

"Od zadnjega javljanja sta dva meseca, sredi januarja smo imeli dvig s 1110 na 1266, mislili smo, da prihaja tretji val, a je šlo k sreči le za posledico novoletnih praznikov. Februarja se je število pacientov razpolovilo, konec januarja jih je bilo 1066, konec februarja 542. Tudi število intenzivnih je padlo pod pol, sicer počasneje. Najnižje število hospitalizacij je bilo 13. marca, 436," je pojasnil Carotta in dodal, da je bil najmanjši pritisk na bolnišnice na Primorskem, največji pa na severovzhodnem delu Slovenije, na čelu z murskosoboško bolnišnico, ki je imela 30 odstotkov vseh postelj zasedenih s covid pacienti.

Stanje v bolnicah je počasni antigenski test, 14 dni kasneje izveš v bolnišnicah, kakšni so učinki ukrepov.

Imamo tri možnosti ...

Na vprašanje, kaj meni o sproščanju ukrepov, pa je Carotta dejal: "Sproščanje ukrepov je ena najbolj delikatnih tem, kot vidite, vsako sproščanje ima povratni val, to je kot bumerang. Po 14 dnevih opažamo ponovno porast, to je rezultat sproščanja in novih sevov. Variant in idej kako izpeljati Slovenijo iz te epidemije, je veliko, vprašanje, katera je najbolj racionalna, je pa vprašanje za milijon dolarjev. Imamo tri možnosti, prva, da naredimo totalno lockdown, če se ga vsi držimo, v treh tednih izgine. Druga možnost je, da ostane tako kot je, sproščamo in zapiramo in preživimo, na splošno nejevoljo. Tretja varianta je, da zapremo meje, za kar smo že prepozni, saj so novi sevi že prisotni, sprostimo javno življenje in se vsi prekužimo, bolnice pa v tem času oddelajo svoje in potem normalno živijo. Kje je prava pot, za to vprašanje pa jaz nisem pravi naslov."

dezurni@zurnal24.si