Potem ko je med sobodajalci završalo zaradi vladnega predloga novega Zakona o gostinstvu, ki bi med drugim drastično posegel na doslej izjemno slabo regulirano področje kratkoročnega oddajanja nepremičnin prek spletnih platform, kot sta Airbnb in Booking, so se zdaj odzvali tudi pri Airbnbju, kjer se sklicujejo na zadnjo študijo oz. Oxfordsko ekonomsko ocena segmenta kratkoročnih najemov v EU. 

Do zdaj še neobjavljena študija je pokazala, da je rast kratkoročnih najemov po vsej EU zagotovila pomembno podporo okrevanju turizma po pandemiji COVID-19. Ekonomsko poročilo namreč kaže, da so gostje v letu 2023 prek kratkoročnega najema porabili 128 milijard evrov, pri čemer jih je 21 odstotkov (27 milijard evrov) neposredno doseglo lokalne gostitelje.

V Airbnb v sporočilu za javnost dodajajo, je bil "delež Slovenije v tej porabi /.../ sorazmeren z njeno rastjo kratkoročnih najemov in turistično dejavnostjo".

2,1 milijona delovnih mest v EU

Študija še kaže, da so kratkoročni najemi v letu 2023 prispevali 149 milijard evrov k BDP EU ter zagotavljali 2,1 milijona delovnih mest in 74 milijard evrov v plačah, s čimer je bilo ustvarjenih skoraj 40 milijard evrov davčnih prihodkov. To pa predstavlja kar 23 odstotkov celotnega BDP na področju turizma v EU. "Slovenija prejema te prispevke sorazmerno s svojo velikostjo in dejavnostjo kratkoročnega najema," so zapisali.

Zanimiv je tudi podatek, da so po vsej EU 62 odstotkov nočitev s kratkoročnimi najemi rezervirali popotniki iz EU, kar 38 odstotkov vseh nočitev s kratkoročnimi najemi pa so ustvarili domači popotniki. Gostitelji kratkoročnih najemov v EU so zadržali 97 odstotkov svojega dohodka na lokalni ravni, kar je v letu 2023 skupaj znašalo 26,5 milijarde evrov. V Airbnb so prepričani, da ima tudi Slovenija koristi od tega trenda, saj da kratkoročni najemi ostajajo bistveno gonilo gospodarskega razvoja podeželja. "Na ravni EU se večina nočitev s kratkoročnimi najemi (55 %) ustvari izven mest, število nočitev na podeželskih lokacijah pa se je od leta 2020 več kot podvojilo," kaže zadnja študija. 

V velikih mestih delež Airbnb stanovanj manj kot 1,5 odstotka

Kot so še obrazložili, je v šestih mestih, za katera so bili na voljo Eurostatovi podatki o stanovanjih (Amsterdam, Barcelona, Berlin, Lizbona, Madrid in Pariz), delež stanovanj, ki se tržijo na Airbnb, manj kot 1,5 odstotka vseh stanovanj. Tudi tam, kjer je koncentracija kratkoročnih najemov višja, kot to velja za nekatere lokacije v mestnih središčih, se številni od teh seznamov uporabljajo le občasno, kar kaže na minimalen vpliv na dolgoročno cenovno dostopnost stanovanj, pri čemer tipični gostitelji oddajajo svoje domove le nekaj dni na mesec. Delež namenskih najemnin (stanovanja, ki so na voljo za 180 dni in več) je manjši od 0,5 odstotka  vseh stanovanj, so zapisali. To študija oz. ti podatki pa kažejo na to, da predvideni Zakon o gostinstvu (več o njem tukaj) ne bi bistveno vplival na stanovanjsko problematiko v Sloveniji, ki je v veliki meri posledica napačnega načrtovanja stanovanjskih novogradenj s strani države, ki je na tem področju zadnjih 20 let povsem zaspala.

"Prestrogi predpisi bi lahko v nekaterih regijah zmanjšali prispevke kratkoročnih najemov k BDP za do 269 milijonov evrov letno. Poročila o kratkoročnih najemih nakazujejo razpršenost in s tem usklajenost z vodili trajnosti: 44 % gostov v mestnih kratkoročnih najemih obišče soseske, ki jih sicer ne bi raziskali, s čimer se gospodarske koristi širijo prek tradicionalnih turističnih središč," še zaključujejo avtorji študije. 

"Nova pravila na ravni EU so prelomni trenutek za Airbnb in našo industrijo. Airbnb na splošno pozdravlja pravično in sorazmerno ureditev ter želi biti del rešitve za izzive, s katerimi se soočajo skupnosti, zato smo sodelovali z vladami po vsej EU, da bi gostiteljem pomagali deliti svoje domove, upoštevati pravila in plačevati davke. Pretirana regulacija, ki je obremenjujoča za navadne gostitelje, ima daljnosežne posledice, ki običajno privedejo do negativnih rezultatov, ne glede na to, ali gre za zvišanje cen nastanitve, ki vpliva na potne stroške vsakodnevnih evropskih družin, ali upad turizma, ki vpliva na lokalna gospodarstva," so ob objavi zadnje študije zapisali v Airbnb. 

Airbnb sicer že dolgo poziva k vzpostavitvi okvira za kratkoročne najeme na ravni EU in v podjetju so pred časom odkrito pozdravili uredbo EU o kratkoročnih najemih. "Upamo, da bo ta okvir zagotovil jasen in dosleden okvir za izmenjavo podatkov po vsej regiji, hkrati pa podpiral vsakdanje državljane pri njihovih ambicijah, da najamejo svoj prostor. Ta novi evropski okvir lahko prispeva k spodbujanju trajnostnega turističnega gospodarstva za lokalne skupnosti in podpira običajne družine, ki gostijo za dodaten dohodek. Zagotoviti bi moral tudi jasen okvir za izmenjavo podatkov med platformami in organi ter gostiteljem olajšati registracijo pri lokalnih organih in upoštevanje sorazmernih pravil," so prepričani v Airbnb. 

Podatki Eurostata in Statističnega urada Republike Slovenije: 

• Leta 2023 je Slovenija zabeležila povprečno 1.000 rezervacij nastanitev za kratkoročno bivanje na dan prek spletnih platform (Airbnb, Booking.com, Expedia Group, Tripadvisor) in 9.500 nočitev gostov na dan. To pomeni približno 395.000 rezervacij in 3,48 milijona nočitev gostov na leto. Airbnb redno izmenjuje podatke o kratkoročnih najemih prek partnerstva z Eurostatom, statističnim uradom Evropske unije.
• Medtem ko se število nočitev gostov po vsej EU postopoma povečuje, se Slovenija s 3,48 milijona nočitev v letu 2023 uvršča na 24. mesto od 31 po najpomembnejših trgih kratkoročnega najema.

dezurni@styria-media.si