Slovenija ne more iz začaranega kroga nizke politične kulture. Namesto da bi se kandidati podili za glasovi ljudstva z jasnimi načrti, kako pripeljati državo iz krize, spet tekmujejo, kdo bo koga bolj oblatil. No, tokrat se celo zdi, da nekateri naivno blatijo kar sami sebe. Gregor Virant je zaradi svoje naivnosti izgubil ogromno. Če gre kdo tako ambiciozno v politiko, mora pač prej počistiti pred svojim pragom. Na to bi moral misliti že, ko je prejemal nadomestilo. Zdaj ga lahko deloma dvigne le še Rado Pezdir, če se bo res aktivno vključil. Zdi se, da ga v štabu Gregorja Viranta nagovarjajo ali pa si tega vsaj nekateri potihoma želijo. A zdi se, da Radu Pezdirju, ki ima sloves borca za davkoplačevalce, to prav nič ne diši. Vsaj za zdaj.

Zorana Jankovića napadajo z vseh koncev. Najbrž je to tudi pričakoval, zato že od začetka vstopa v predvolilno tekmo ni videti njegovega tako samozavestnega nasmeha kot v času obeh volilnih bitk za ljubljanskega župana. Nasprotniki mu vdirajo v družinsko idilo, kot bi šlo za napad z oklepniki.

V tem hipu je še najlepše Janezu Janši, ki pa ga jutri čaka bitka na sodišču. Nanjo se je dobro pripravil. Že danes je sporočil, da se obeta incident. Bomo videli. V vsakem primeru se za zdaj zdi, da ga ali daje paranoja ali pa tudi na ta način privablja pozornost v vlogi večne žrtve. V tej vlogi se je vedno najbolje počutil. In v umazani kampanji, kakršna je letos. Koliko smo izvedeli o tem, kako nas bodo Janša, Janković ali Virant povlekli iz krize, je drugo in drugorazredno vprašanje. Žal tudi bistveno. Imamo pač aferaško in demagoško predvolilno tekmo. Pardon, imamo eno najbolj aferaških in demagoških predvolilnih tekem v Evropski uniji.

Se še spomnite Berlusconija?