"Mislim, da je nujno, da se ta praksa enkrat preseka," je v oddaji Tarča povedal Ivan Gale, vodja skupne službe pri Zavodu RS za blagovne rezerve. Gale je za Tarčo razkril, kaj se je dogajalo pri nabavi mask in druge zaščitne opreme. "Pritiski so bili strašni, grožnje, izsiljevanja, bili smo v nemogočem položaju."

Na Zavodu RS za blagovne rezerve so bili presenečeni, da so bili izbrani za izvedbo naročila. "Vsi organi, ki so za takšna naročila pristojni v državi, so se otepali odgovornosti in se niso čutili sposobne, da se gredo to," je dodal Gale.

Vlada je 24. marca ustanovila Medresorsko skupino za sprejem, pregled in vrednotenje ponudb zaščitne opreme, na čelu katere je Damijan Jaklin. Dan za tem je bila ustanovljena Projektna skupina za koordinacijo in izvedbo nabav zaščitnih sredstev in opreme, v kateri so Mitja Terče, Branko Lučovnik, Andreja Potočnik in Ivan Gale kot edini predstavnik zavoda za blagovne rezerve.

V oddaji so izpostavili pogodbo s podjetjem genEplanet za dobavo 220 ventilatorjev. Za sklenitev pogodbe z omenjenim podjetjem si je osebno prizadeval minister Zdravko Počivalšek, ki je na zavod poslal Andrejo Potočnik, ki je "pritiskala na nas, na direktorja, vpila na vodjo finančne službe, naj nakaže denar podjetju", je povedal Gale. Minister Počivalšek je v telefonskem klicu zahteval 100-odstotni avans za omenjeno podjetje, še preden je to podjetje imelo urejeno ustrezno zavarovanje za posel. Bančno garancijo naj bi kasneje poslala SID banka. Po zadnjih podatkih, ki so jih navedli v Tarči, je bilo do zdaj dostavljenih 90 od 220 ventilatorjev.

Podjetje genEplanet je bilo izbrano tudi za dobavo FFP2 mask. Potočnikova je v elektronskem sporočilu na zavod pisala za preveritev ponudbe, ker da ima podjetje ugoden čas za dobave. Elektronsko sporočilo, da je omenjeno podjetje zanesljiv dobavitelj, so sredi noči prejeli tudi od Terčeta, ki je zahteval nujen, urgenten pregled ponudbe. Terče naj bi tudi večkrat dejal, da navodila prihajajo z vrha, na vprašanje, kaj to pomeni, pa ni odgovoril, je dejal Gale. 

Preiskava in razrešitev Kriminalisti preiskujejo domnevno sporne posle z maskami

Gale je dodal, da je ekspertna skupina ob preverjanju ustreznosti mask ugotovila, da ni ustreznih dokumentov za omenjene maske. Dokaz, da je Terče pritiskal na posle, naj bi bilo tudi sporočilo Jaklina, v katerem je zapisal, da pričakuje, da bo nehal izvajati pritisk v tej smeri. Od 10 milijonov mask naj bi jih dobavili le 19.800, so podatke navedli v Tarči. 

Gale navaja, da je direktorja podjetja genEplanet slišal, kako je dejal, da "če hočemo maske, moramo podpisati, da so oproščeni uvoznih dajatev in carin". Direktor podjetja genEplanet je za Tarčo dejal, da nikogar od vpletenih oseb direktor osebno ne pozna in da so se za posel zanimali na podlagi sklepa komisije EU, ki je odločala o oprostitvi uvoznih dajatev, in da imajo pri nas poravnane vse dajatve. 

Ministra opozorili na pritiske

Gale pravi, da je pritiske vršil tudi Mitja Terče, še ne od članov projektne skupine. Brez sodelovanja čisto vseh akterjev in strank na tak način ne bi mogli poslov izpeljati, kot so se, meni Gale. Na pritiske so opozorili ministra, ki pa naj bi jim odgovoril, naj bodo kooperativni in ubogajo Terčeta. "Na nobeni pogodbi ne boste našli podpisa nobenega ministra in državnega sekretarja," je dodal Gale. Soglasje je dajal vodja službe, ki pokriva delo zavoda za blagovne rezerve na gospodarskem ministrstvu.

Mitja Terče je novinarjem Tarče pred oddajo poslal odgovor, v katerem je zapisal, da je deloval transparentno, v interesu države in da ni nikoli na nikogar pritiskal.

O poslu je poizvedoval tudi v. d. generalnega direktorja Anton Travner, ki naj bi poklical v zavod, kasneje pa mu je Gale posredoval dokumente, ki jih je Travner zahteval. 

Slovenija Razkrito ozadje nabave zaščitne opreme: laži, mobing, iskanje žrtvenega jagnja

"Okoliščine bo treba preveriti"

Tomaž Vesel, predsednik Računskega sodišča, je dejal, da je zelo žalostno, da se je država spravila v takšen položaj, ko se v tako pomembno javno naročanje spuščajo osebe, ki delajo prostovoljno in dobivajo pooblastila, ki jih v dosedanjih postopkih doslej nismo bili vajeni. Kot je dejal, je žalostno, da država nima centraliziranega organa javnega naročanja.

Na računsko sodišče se je v zadnjem času obrnilo več podjetij, ki so poslale ponudbo za dobavo zaščitnih sredstev in ki so menila, da z njihovo ponudbo ni nič narobe oz. da ni bila niti pravočasno ali sploh pogledana. Vesel je dejal, da računsko sodišče teh ponudb ni pregledovalo. "Postali smo pozorni, kaj se dogaja. To, da reference kar naenkrat niso več pomembne, da se avansiranje včasih dovoli, včasih ne -  vse to nakazuje, na to, da sistem ni bil dobro zgrajen. Te okoliščine bo treba preveriti," je dejal Vesel.