Na devetih fakultetah, kjer so si dodatek za stalno pripravljenost izplačevali nezakonito, so si po ugotovitvah kriminalistov neupravičeno izplačali 1,5 milijona evrov. Za to pa naj bi bilo odgovornih 18 fizičnih oseb, ki so jih ljubljanski policisti po končani preiskavi, kazensko ovadili zaradi utemeljenega suma storitve 74 kaznivih dejanj zlorab uradnega položaja ali uradnih pravic.

"V 4 primerih, ko ni bil potrjen sum storitve uradno pregonljivega kaznivega dejanja, pa je bilo o ugotovitvah s poročilom obveščeno pristojno tožilstvo," nam je pojasnila Maja Ciperle Adlešič, predstavnica za odnose z javnostmi PU Ljubljana.

Mramor in Tekavčičeva pred preiskovalnega sodnika

To je epilog kriminalistične preiskave, ki so ga deloma ljubljanski policisti razkrili že lani avgusta, ko so zaradi domnevne zlorabe položaja ovadili štiri vodilne na ljubljanski ekonomski fakulteti. Policisti so takrat poudarili, da kaznivih dejanj niso osumljeni posamezniki, ki so prejemali dodatke, ampak tisti, ki so o njih odločali. Med njimi pa sta se tako znašla tudi Dušan Mramor in Metka Tekavčič, ki je dodatke za stalno pripravljenost začela izplačevati v času prvega in nadaljevala v mandatu druge.

Zoper sedem fizičnih oseb, med njimi naj bi bila tudi Mramor in Tekavčičeva, je specializirano državno tožilstvo zahtevalo dve sodni preiskavi.  Kot so nam pojasnili, Okrožno sodišče v Ljubljani o zahtevah še ni odločilo.

Za domnevna kazniva dejanja, ki jih kriminalisti pripisujejo odgovornim na fakultetah, obdolžencem grozi zaporna kazen od treh mesecev do petih let. Na Univerzi v Ljubljani se doslej za pozive po sankcijah niso zmenili, saj je vodstvo z rektorjem Ivanom Svetlikom presodilo, danjihovem kršitve niso bile namerne, temveč je šlo za napake. Zgodile pa so se zaradi pomanjkanja ustrezne ureditve na ravni univerze.

Inšpekcija dregnila v osje gnezdo

Izhodišče za preiskavo policije so predstavljale ugotovitve inšpektorata za javni sektor, ki je v letu 2015 opravil nadzor nad različnimi fakultetami v Ljubljani in njihovimi izplačili dodatkov med letoma 2012 in 2014. V tem času so izplačale za 770.000 evrov bruto dodatka.

Javnosti je nepravilnosti pred dvema letoma prva razkrila novinarka Dela Tina Kristan.

Inšpektorat je devetim fakultetam kršiteljicam odredil, naj prenehajo z izplačevanjem neupravičenih dodatkov za stalno pripravljenost in jih v skladu z zakonodajo zaposleni tudi vrnejo, a le za za zadnjih 10 mesecev prejemanja, saj tako predvideva zakon. Z zaposlenimi so se fakultete dogovorile za vračilo preko 200 tisoč evrov.

Fakultete zahtevale vračilo, Univerza v Ljubljani pa ne bi vračala denarja

A kljub temu, da so se fakultete z večino prejemnikom dogovorile za vračilo dela izplačanih dodatkov oziroma zoper prejemnike vložile tožbo, se je ponovno zapletlo lani, ko je ministrstvo za izobraževanje zahtevalo, da Univerza v Ljubljani v 30 dneh v proračun vrniti celoten bruto dodatek za stalno pripravljenost, in sicer 781.000 evrov, saj je šlo za nenamensko porabo javnega denarja.

Ker univerza ni vrnila denarja, je primer prevzelo pravobranilstvo. Ministrstvo primera, ki je v teku ne komentira, na pravobranilstvu pa so na potrdili, da zaradi vračila izplačanih dodatkov na Okrožnem sodišču v Ljubljani narok razpisan 12. maja.

barbara.erzen@zurnal24.si