S predsednico Socialnih demokratov Tanjo Fajon smo se pogovarjali na njihovem štabu na Levstikovi 15 v Ljubljani. Že na samem vhodu v hišo se takorekoč spotakneš ob škatle z volilnim materialom, znotraj je mrgolelo ljudi, dogaja se predvolilna kampanja. Tik pred intervjujem se je prva dama stranke ukvarjala s vprašanjem, kako se javno odzvati na provokacijo nekoč vidnega slovenskega politika, župana in poslanca.

Predvolilna kampanja je na višku, tudi njena umazana plat. Osebno ste bili deležni pritlehnega, izrazito seksističnega zapisa, blatenja po soočenju na največji komercialni televiziji. Kako se počutite ob tem? 

Preseneča me, kako je v slovenski družbi žaljenje žensk postalo sprejemljivo, in to tudi v političnem boju. V zadnjih dneh in tednih doživljam kar nekaj takšnih udarcev "pod pasom," bodisi šovinističnih, seksističnih ali nesprejemljivih izjav s strani vidnih politikov. To, kar je zapisal Pavel Rupar, nekdanji ugledni član SDS-a, ki pod fotomontažo slike govori o pregledu mednožja, takšna blatenja največ povedo o človeku samem in tudi o stranki, ki to podpira in tolerira. Priznam, da me v tem predvsem moškem političnem prostoru taka mačistična retorika zelo razočara. Zato bi si še toliko bolj želela, da ženske pridejo na visoke politične položaje, na katerih nas je absolutno premalo. V politiki še vedno veljajo moška pravila igre, zato se moramo ženske bistveno bolj dokazovati. Čeprav nam statistika kaže, da so bile v času covida-19 najuspešnejše voditeljice, ki so obvladovale zdravstveno situacijo, in to zaradi posebne empatije do ljudi. Glede na mednarodne študije imam v mislih Finsko, Nemčijo, Novo Zelandijo. 

Foto: Saša Despot Tanja Fajon Po televizijskih soočenjih seveda sledijo analize, v zadnjem velikem soočenju se je komentator v glavnem osredotočil na vaš zunanji videz ter držo in ne na vsebino. Nasploh se veliko govori o vaši pozi nog. Žalostno je, da so še vedno prisotni ti spolni stereotipi.

To nenazadnje nekaj pove o političnih analitikih. Tudi če so me dobronamerno želeli prikazati kot močno, suvereno žensko, so se obregnili ob moje noge in ne ob vsebino, na to, kar sem želela povedati. Absolutno ne želim, da bi bila prisiljena izgubiti svojo ženskost ali se oblačiti kot moški, zato da bi dokazala svojo trdnost in odločnost. Čeprav nas v to nekako silijo. To kaže na stanje duha v naši družbi. Je pa res, da se tudi politiki poslužujejo takšnih seksističnih izjav. Saj je dovolj, če pogledamo predsednika vlade, ki je novinarki obsodil za prostitutki, dobil pogojno kazen, pa se s tem nihče ne ukvarja. 

Kar pomeni, da je danes enostavno vse sprejemljivo? 

Zaradi grobih izjav, žalitev, napadov sem pogosto podala prijave na policijo. Je pa res, da so v veliki meri vse to sprožila družbena omrežja. Ljudje brez imena in obraza pišejo marsikaj in s tem lahko povzročijo veliko škodo. Bolj kot sama to težje sprejemajo ljudje v moji okolici, prijatelji, družina. Mi smo se udarcev pod pasom že nekako navadili. Tudi sama včasih čutim, da mi je to postalo sprejemljivo, ker se enostavno nimam časa ukvarjati s tem, kar je absolutno narobe.

Vaš slogan je “Gremo drugače”. Glede na to, da je vaša stranka sodelovala v marsikateri vladi, da imate za seboj, če se lahko tako izrazim, precej težek nahrbtnik, kaj bo zdaj drugače? S čim drugačnim boste prepričevali volivce? 

Dialog, spoštovanje in pa izvedljivi načrti. Obstajajo dobre in slabe plati velikih, tradicionalnih strank s koreninami desetletja nazaj. Iz te preteklosti smo se marsikaj naučili. Velikokrat poslušam, češ, imeli ste veliko priložnosti, pa jih niste izkoristili. Ne morem prevzeti odgovornosti za nazaj, vem pa, da si želim delati naprej. Znotraj stranke mi je uspelo v zadnjih letih prenoviti strokovne skupine, pomladiti stranko. Nismo stranka preteklosti, mi gledamo naprej. Sem tudi človek dialoga in vključevanja. S številnimi strokovnimi skupinami smo pregledali vse izzive v Sloveniji, od zdravstva do podnebja, varnosti … Tako je nastal načrt za naslednjih deset let. Dali smo ga v javno obravnavo, socialnim partnerjem, nevladnikom, civilni družbi. S tem smo dobili zelo veliko koristnih nasvetov, ki smo jih vključili v program. Na osnovi izračunov želim, da je vse to tudi izvedljivo. Praznih obljub so ljudje zelo naveličani. 

Izzivov je veliko, ogromno je bilo že povedanega in še bo, zato bi se osredotočila na zdravstvo. Če prav razumem, vam bo v primeru sodelovanja v vladi prioriteta zdravstveni resor. Vam je blizu tudi zaradi svoje neozdravljive bolezni? 

Foto: Saša Despot Tanja Fajon Če mi pred dobrimi dvajsetimi leti, ko sem izvedela za smrtonosno diagnozo, ne bi dali najboljšega zdravljenja in dostopa do najboljših zdravil, se ne bi uspela pozdraviti do te mere, da je danes moja bolezen v popolni remisiji. To mi je zagotovil slovenski, javni zdravstveni sistem. Še bolj se zavedam, kako ključno je pri težkih boleznih hitro diagnosticiranje. Zato je naša prioriteta zagotoviti, da pridejo ljudje najkasneje v tridesetih dneh do specialista, omogočiti, da vsak bolnik pride do enakih zdravil in najboljše zdravniške oskrbe, kar seveda zahteva velika finančna sredstva. 

Napovedujete torej reorganizacijo zdravstvenega sistema. Če prav vem, ste za ukinitev dodatnega zdravstvenega zavarovanja? 

Drži. Tudi tukaj bi lahko pridobili velik del finančnih sredstev. Zagovarjamo torej ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in prenos v obvezno. Smo tudi za solidarnostni princip plačevanja. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje danes vsi plačujejo enako. Naj torej tisti, ki imajo več, plačajo več. Denar se zbira na zavarovalnicah, še posebej med zdravstveno krizo, ko ljudje niso hodili k zdravniku. To pomeni, da se denar ne steka v javno zdravstveno blagajno. Nasploh je Slovenija zelo pod povprečjem izdatkov za zdravstvo v EU. Iz državne blagajne mu namenimo osem odstotkov od BDP-ja. Mi imamo namen doseči evropsko raven, ki je 12 odstotkov. 

Je pa reorganizacija res nujno potrebna. Ko govorimo o družinskih zdravnikih; danes 35 tisoč ljudi ne pride do njih. Tukaj je treba prilagoditi sistem izobraževanja in narediti ta poklic bolj privlačen. Da nam ljudje ne odhajajo drugam.

Zdravniška zbornica je včeraj (dan pred intervjujem) na prihodnje odločevalce naslovila zahteve in nakazala nekatere rešitve. Jih poznate? Seveda zahtevajo svojo izločitev iz enotnega plačnega sistema. 

Pogajanja z njimi o tem je ena od zelo slabih odločitev vlade. Z njo so odprli pandorino skrinjico. Odprli so enotni plačni sistem, privilegirali eno skupino in sprožili, da je šel sindikat vzgoje in izobraževanja na ceste. Enotni plačni sistem, ki ga sicer zagovarjamo, je potreben prenove, seveda skupaj s socialnimi partnerji. 

Poznate torej zahteve zdravniške zbornice pod vodstvom doktorice Bojane Beović? 

Pazljivo sem prisluhnila zahtevi in prosila mojo zdravstveno ekipo, v kateri je več kot deset različnih strokovnjakov, da jo pregleda. Predlogi zdravnikov delno vključujejo tudi naše rešitve, na primer preoblikovanje zdravstvenih zavodov v javne gospodarske, kjer bo imel management več pristojnosti za učinkovitejše delo. Plačna storitev iz javnih sredstev za izvajalce, kar govori Beovićeva, ne glede na to, ali so javni ali zasebni, je lahko zavajajoče. 

Zasebniki gledajo predvsem na svoje stroške, varčujejo na materialu, svoje paciente dokazano manj napotujejo na specialistične preglede. Zavedati se je še treba, da zasebniki želijo opravljati le tiste zdravstvene storitve, ki se jim izplačajo. Preostale pa so v breme javnega. S tem pristopom se slabi javni sistem, ki praviloma nazaduje, kar je pot v popolno privatizacijo. Vztrajati je torej treba pri javnem, solidarnostnem zdravstvenem sistemu. Glede na kupno moč našega prebivalca, si namreč drugačnega zdravstva, kot javnega ne moremo privoščiti. Dejstvo je, da je zasnova našega zdravstvenega sistema med najboljšimi na svetu. Naši predlogi financiranja so progresivni, pa tudi solidarnostni, glede na zmožnosti, ki jih imajo naši prebivalci. 

Po podatkih zdravniške zbornice v tujino odide povprečno 50 naših zdravnikov na leto. Kako bi jih vi obdržali? 

Glede družinske medicine je zavajajoča trditev, da potrebujemo še dodatnih tisoč zdravnikov. Gre za primerjavo s tujino, vendar ne povedo, da tam zdravniki nimajo ob sebi medicinske sestre in opravljajo veliko več osnovne diagnostike, kot naši v laboratoriju, na ultrazvoku in tako naprej. 

Pa vendarle, tiste, ki jih imamo, bi morali zadržati. 

Seveda, vendar težko ob pogojih, kakršni so. Sama to vidim pri svojem zdravniku, kamor hodim na štiri mesece. Hodim na hematološki oddelek UKC Ljubljana. Ker imam še vedno veliko pregledov, se je zgodilo, da je imel zdravnik specialist tisti dan 60 ljudi v čakalnici. Gre za bolnike z zelo težkimi boleznimi in predstavljam si, da si vsak od nas želi vsaj 15 minut pogovora z zdravnikom. Ne predstavljam si, kako lahko zdravnik ob takšnih pogojih normalno in humano dela.

Glede na številne menjave zdravstvenih ministrov in dejstvo, da bo vodenje tega resorja v postkovidnih časih zelo zahtevno in bo težko najti nekoga, ki bi bil pripravljen zagristi v to kislo jabolko, bi obdržali Janeza Poklukarja? Dejstvo je, da je med ljudmi zelo priljubljen, poleg tega se je kot zdravnik in manager do sedaj verjetno že dodobra seznanil s sistemom. 

Na zdravstvenem področju imamo zelo močno ekipo. V strokovnem svetu zdravstva je več kot 80 ljudi. Tukaj so bivši ministri iz različnih vlad, strokovni ljudje, kar pomeni, da imamo veliko potenciala in znanja za prevzem ministrstva. Če bo priložnost, bo to ena od naših prioritet. Kar se gospoda Poklukarja tiče, to ne pomeni, da ga ni mogoče uporabiti pri strokovnih nasvetih. Širina mojih sodelavcev in sodelavk je zelo raznolika. Združiti želimo različna mnenja, znanja, izkušnje. Sama pravim, da je zdravstveni sistem največja rak rana naše družbe. 

Še eno vprašanje s tega področja, ki je prav tako zelo pomembno in se ga bo treba lotiti takoj. 20 let smo čakali na zakon o dolgotrajni oskrbi. Napisan je, vendar po mnenju kritikov, tudi vas, še vedno ni jasno, od kod bo pritekal denar. Se strinjate, da je treba uvesti neko dodatno zavarovanje za varno starost? 

Naše razmišljanje je dodaten sklad. Ob tem se še kako zavedamo, da je treba to področje čimprej urediti. Dejstvo je, da se naše prebivalstvo izrazito hitro stara. Mi smo pred sprejemom zakonam postavili svoj predlog, tako za demografski kot pokojninski sklad. Tudi tukaj so veliki izzivi. Kako naši generaciji, ki se tako hitro stara, zagotoviti dostojno pokojnino.

"Po naših izračunih bi lahko minimalna pokojnina znašala minimalno 700 evrov." 

V primeru zmage Koalicije ustavnega loka (KUL) ste znotraj te koalicije stranka s potencialno največ glasovi. Ali to pomeni, da vam pripada mesto premierke? Bi sprejeli ta izziv? 

Seveda. Mislim, da sem zelo dobro pripravljena na to, tudi na račun zelo dobrih sodelavcev. Od tega bo zelo odvisno, kako bomo obvladovali zelo težko stanje javnih financ, ki nam ga bo zapustila ta vlada. Imamo načrt, imamo ekipo. 

Česa se boste sicer najprej lotili, kaj je za vas ključno? 

Vzpostaviti pravno državo, da bo vlada spet začela spoštovati ustavo in zakone ter vrniti ljudem dostojanstvo. 

Foto: Saša Despot Tanja Fajon

Gibanje Svoboda Roberta Goloba, ki je po Zoranu Jankoviću, Miru Cerarju in Marjanu Šarcu še en novi obraz pred volitvami, je seveda treba upoštevati. Glede na javnomnenjske raziskave bo stranko podprlo veliko volivcev. Bi podprli Goloba za predsednika vlade?

Predsednik države Borut Pahor je zelo jasno povedal. Mandat bo dal tistemu, ki bo prinesel največje število poslanskih sedežev. Sestaviti bomo torej morali zelo trdno koalicijo, z vsaj 55 sedeži. Razmere za vladanje bodo namreč izredno težke. 

Bi torej podprli Goloba?

Našo demokratično opozicijo in Gibanje Svoboda vidimo kot naravnega zaveznika. Če bo prepričljiv zmagovalec in bo uspel sestaviti trdno vladno koalicijo, ga bom zagotovo podprla. 

Za konec še to vprašanje: V Sloveniji imamo dve veliki socialdemokratski stranki, obe z dolgoletno tradicijo in nenazadnje,  z besedo demokracija v imenu. SDS in SD. V čem je torej tista bistvena razlika med vašo in Janševo stranko?

Mi zagovarjamo, kar si po mojem mnenju želi večina Slovencev: socialno državo in demokracijo. To pove tudi naše ime Socialni demokrati. Slovenska demokratska stranka (SDS) se je pred skoraj 20 leti odrekla besedi »socialna« v svojem imenu in politiki. Da ni zavezana niti vrednotam demokracije, pa dnevno dokazujejo ravnanja te stranke. Se vam zdi,da je SDS s tem ko ne upošteva ustave in zakonov, ko kaznuje protestnike, ko kadruje policijo in v vojsko na podlagi poznanstev, ko dela politični pogrom nad javnimi medijskimiservisi in diskreditira vse, ki mislijo drugače, res demokratska stranka? Daleč od tega. Rekla bi, da je janšizem zelo nevarna ideologija.

vanda.levstik@styira-media.si