Ministrstvo za javno upravo v danes objavljenem ugotovitvenem sklepu sicer ugotavlja, da imajo reprezentativni sindikati javnega sektorja, ki so podpisniki aneksa, glede na v petek predložene izjave o številu članstva ter predloženih pristopnih izjav članov reprezentativnih sindikatov, 75.675 članov.

Z aneksom se odprava tretje in četrte četrtine odprave plačnih nesorazmerij odlaga v dve zaporedni leti po letu, v katerem bo gospodarska rast presegla 2,5 odstotka. Uskladitve osnovnih plač z inflacijo v prihodnjem letu ne bo, januarja 2012 pa bo le v primeru, če bi inflacija presegla dva odstotka, in sicer za razliko nad tem odstotkom.

Glede na dogovor se bo javnim uslužbencem regres za letni dopust v prihodnjih dveh letih izplačal na ravni letošnjega leta (692 evrov). Zaposlenim v obeh letih ne bo pripadal del plače za redno delovno uspešnost, za plačilo povečanega obsega dela pa bodo veljale omejitve. Medtem ko bi se za leto 2012 o tem še dogovorili v okviru sprememb sistema napredovanj, pa bodo v letu 2011 zamrznjena napredovanja v višji plačni razred.

Mnenja so deljena
Nekdanji dekan Pravne fakultete Rajko Pirnat meni, da vlada z onemogočanjem izplačil ravna nezakonito. Od teh izplačil je ne odvezuje niti aneks h kolektivni pogodbi, ki ga je sklenila s sindikati, saj ta ne more veljati za nazaj. Pravnik Miha Juhart meni drugače. V pogodbenem pravu je po njegovih besedah mogoče urediti pravno razmerje tudi za nazaj, če je takšen veljaven dogovor med strankama.

Računsko sodišče je 27. oktobra izdalo mnenje, da pravna podlaga za izplačilo tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij velja, zato je obveznost treba izpolniti. V času od izdanega mnenja ni bilo nobenega novega pravnega dejstva, ki bi pristojne odvzemalo od tega izplačila. Po Šoltesovih besedah država tudi ne more zahtevati vrnitve že izplačane tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij.