Več kot polovica koroških cest je potrebnih obnove, ugotavlja Regionalna razvojna agencija RRA, ki pripravlja strategijo razvoja glavnega prometnega omrežja na Koroškem. Strategija, ki služi kot strokovna podlaga za pogovore z državni načrtovalci prometa, poudarja širše vidike nujnosti hitre ceste.

Direkcija za ceste le vzdržuje

Na glavni tranzitni poti Velenje-Holmec je obnove potrebnih celo 75 odstotkov cest. Medtem  Direkcija RS za ceste nima predvidenega niti enega večjega projekta na tem odseku, tudi zaradi večletnega čakanja na izgradnjo tretje razvojne osi, načrtuje le redno vzdrževanje, poudarja pripravljavec strategije razvoja glavnega koroškega prometnega omrežja Uroš Rozman iz RRA Koroška.

Resolucija o nacionalnem programu razvoja prometa v Sloveniji za obdobje 2014-2020, ki jo pripravljajo na ministrstvo za infrastrukturo, bo po pojasnilih ministrstva predvidoma javno objavljena 15. decembra letos, nato pa bodo do 31. januarja 2015 sprejemali pripombe. Določeni bodo prioritetni projekti na področju prometne infrastrukture v Sloveniji za prihodnjih šest let. Znano je že, da predlog resolucije ugotavlja nujnost razvijanja železniške infrastrukture in javnega potniškega prometa, potem ko je država v preteklosti največ pozornosti namenila izgradnji avtocestnega križa.

Izhodišča državne resolucije pa, kot ugotavlja Rozman, nekako niso naklonjena tretji razvojni osi. Prav tako ne nadaljnji predvideni postopki, kot so določanje prioritetnih odsekov na podlagi prometnega modela, celovite presoje vplivov na okolje in ekonomske analize.

"Razmišljajo naj širše!"

Tako na RRA kot že več let tudi koroški župani, predstavniki gospodarstva in letos še mladinska iniciativa pa poudarjajo širše vidike nujnosti hitre ceste. "Menimo, da bi morali upoštevati prometno dostopnost, enakomeren razvoj regij, stanje obstoječe prometne infrastrukture, omejenost obstoječe infrastrukture, pomanjkanje alternativ obstoječim povezavam, poplavno ogroženost državnih cest, pa tudi gospodarsko privlačnost oz. neprivlačnost in absolutno tudi prometno varnost," je med drugim nanizal Rozman, ki pravi, da je predvsem na regiji, da prepriča pripravljavce resolucije, da razmišljajo širše in da v načrte vključijo tudi regionalno neenakost v Sloveniji.

Zato je po mnenju Korošcev vključenost tretje razvojne osi v državno resolucijo za nadaljevanje postopkov na tretji razvojni osi ključna. 

Glede severnega dela tretje razvojne osi, to je severno od avtoceste A1, je znano, da je razdeljen na štiri odseke in da je v prostor umeščen le odsek Velenje-Slovenj Gradec, medtem ko je še razmeroma daleč od tega prometno najbolj obremenjen odsek od avtoceste do Velenja. Prav tako ni znano, kako se bodo postopki nadaljevali od Slovenj Gradca naprej proti Dravogradu in meji z Avstrijo na Holmcu.

Finančno oceno stroškov dvignili, prihrankov ne iščejo

Ob tem je Rozman dodal, da se je finančna ocena tretje razvojne osi skozi leta dvigovala, s 500 milijonov evrov v letu 2007 je narasla na 1,3 milijarde evrov. Poudaril je, da ministrstvo ni niti ugotavljalo, kako bi lahko zmanjšali stroške na tretji razvojni osi. "Torej še vedno poznajo samo te ogromne številke, nobenih alternativ," med drugim opozarja Rozman.