1. Ali ste pripravljeni urediti položaj zaposlovanja invalidov v javnem sektorju?

DSD: Seveda.

DeSUS: V javnem sektorju bomo zagotovili ugodnejše pogoje za zaposlovanje invalidov.

Državljanska lista Gregorja Viranta: Nazadnje je bil zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov spremenjen letos in s tega vidika kratkoročno ne načrtujemo sprememb, bomo pa natančno spremljali, kako se zaposlovanje invalidov udejanja v praksi, in po potrebi sprejeli ustrezne ukrepe.

Gibanje za Slovenijo: Da.

Humana Slovenija: Seveda. Kdor je zdravstveno, fizično in psihično sposoben opravljati določena dela in če je potreba, zakaj pa ne. Človek si ni sam kriv, da je postal invalid, in obveznost družbe je, da poskrbi za njegovo čim mehkejšo vključitev v normalno življenje, delo, vključevanje v družbo.

LDS: Absolutno ga je treba izboljšati, in če bo LDS v vladi, bo izboljšanje položaja invalidov naša politična prioriteta.

Lista Zorana Jankovića Pozitivna Slovenija: Da. To je eno od pomembnih področij vzpostavljanja družbe enakih možnosti, za katero si prizadeva Pozitivna Slovenija.

NSi: Na področju invalidskega zavarovanja se NSi zavzema za izenačevanje možnosti invalidov in njihovo vključevanje v družbo ob upoštevanju vseh posebnosti njihovega položaja in posebnih potreb zaradi invalidnosti. Delovnim invalidom je treba zagotoviti primerno visoka nadomestila, omogočiti poklicno rehabilitacijo in posebej spodbujati njihovo vračanje na delo v primeru brezposelnosti.

SDS: Da.

SLS: Da, vsekakor. Javni sektor bi moral biti za zgled pri omogočanju enakih možnosti glede zaposlovanja in glede prilagoditve objektov, da bi bili dostopni tudi invalidom. Prav je, da se invalidom omogoči čim bolj samostojno življenje, osnova za to je zaposlitev. To je zagotovo tudi v javnem interesu, saj se s pomočjo podjetjem in organizacijam, da zaposlujejo invalide, na drugi strani s tem zmanjšajo pasivni socialni transferji.

SNS: Nedvomno.

SD: Da, že zdaj je predvidena dvoodstotna kvota za zaposlovanje invalidov v javni upravi.

SMS - Zeleni: Da. V ideji zelene politike, ki jo zastopamo SMS - Zeleni, so naša temeljna načela delovanja: odgovornost do ljudi in okolja, avtonomija posameznika, najširša demokracija, socialna pravičnost, enakost spolov, medgeneracijska solidarnost, globalna pravičnost, spoštovanje različnosti, nenasilje in trajnostni razvoj. Zato podpiramo pozitivno diskriminacijo in vključevanje vseh socialno ogroženih skupin v javno življenje.

SSN: Absolutno, prav javni sektor je prostor za takšna delovna mesta, s tem bi tudi privarčevali, saj ne bi bilo potrebno v tolikšni meri odvajati iz proračuna nadomestila za namene zaposlovanje invalidov v privatnemu sektorju.

TRS: Vsekakor; država kot delodajalec mora prva izpolnjevati svoje zaveze in – še toliko bolj – zakone.

Zares: Zakonodaja že danes omogoča zaposlovanje invalidov na vseh področjih, torej tudi v javnem sektorju, ki predvideva dvoodstotno kvoto zaposlovanja invalidnih oseb. V gospodarstvu pa imajo podjetja, ki zaposlujejo določeno kvoto invalidnih oseb, poseben status, ki ga subvencionira tudi država.

Zeleni Slovenije: Da. Pri tem je treba v optimalni meri upoštevati predloge njihovih stanovskih organizacij.

2. Ali bi dokapitalizirali NLB iz proračuna? Odgovorite z da ali ne.

DSD: Ne.

DeSUS: Ne.

Državljanska lista Gregorja Viranta: Ne.

Gibanje za Slovenijo: Če dobimo strateškega partnerja NLB potem ne, drugače da.

Humana Slovenija: Ne.

LDS: Ne.

Lista Zorana Jankovića Pozitivna Slovenija: Ne.

NSi: Ne.

SDS: Ne.

SLS: Ne.

SNS: Ne.

SD: Da.

SMS - Zeleni: Ne.

SSN: Da.

TRS: Da.

Zares: Ne.

Zeleni Slovenije: Ne.

3. Sodnega zapisnikarja na enem od sodišč zanima sledeče: njegova plača (kar dobi nakazano na svoj račun) znaša nekaj več kot 700 evrov. Zanima ga, ali je to primerna plača za javni sektor.

DSD: Za nikogar v tej državi 700 evrov ni primerna plača. Vse plače so prenizke, razen menedžerskih. Najnižja plača za osemurno delo bi morala biti tolikšna, da bi zagotavljala pokojnino za polno delovno dobo, nad pragom revščine. Za 700 evrov bi po sedanjih predpisih bila pokojnina pod pragom revščine, kar je za DSD nesprejemljivo.

DeSUS: Plača sodnega zapisnikarja bi morala biti enaka plači zapisnikarja v gospodarstvu.

Državljanska lista Gregorja Viranta: Pomembno je zavedanje, da so plače v javnem sektorju odvisne od realnega sektorja (gospodarstva), in če se to ne razvija, bo tudi za javni sektor zmanjkalo sredstev. Prioriteta torej je, da naredimo vse, da bo naše gospodarstvo uspešno. Zaposleni v javnem sektorju pa morajo deliti usodo gospodarstva, v dobrem in slabem. Zato nam mora biti vsem skupaj v interesu, da čim bolj spodbujamo gospodarstvo in podjetništvo. Zavzemamo pa se tudi za to, da se tudi v javnem sektorju spodbuja nagrajevanje glede na uspešnost.

Gibanje za Slovenijo: Takšna plača komaj omogoča preživetje. Naša ocena je, da bi morala biti plača 1000 evrov za dostojno preživetje v Sloveniji.

Humana Slovenija: Vprašanje je, ali je to neto ali bruto plača. Če je neto, ima dovolj za svojo kvalifikacijo. Če je bruto, ima premalo. Ljudje naj bodo plačani glede na vse faktorje njihove učinkovitosti, kot so izobrazba, položaj, delovne izkušnje, storilnost, motiviranost doseči več in bolje.

LDS: V Sloveniji so plače v javnem sektorju v primerjavi s plačami v zasebnem sektorju za 25 odstotkov višje kot v Nemčiji. Plača zapisnikarja bi lahko bila višja samo, če bi se povečala produktivnost gospodarstva.

Lista Zorana Jankovića Pozitivna Slovenija: Zavzemamo se za dvig minimalnih plač in minimalnih pokojnin.

NSi: V času varčevanja in zategovanja pasov se nam zdi plača primerna, z vlaganjem v gospodarski razvoj pa se bomo trudili, da bi bili državljani plačani bolje.

SDS: Plače v javnem sektorju so odvisne od izobrazbe in delovnega mesta, zagotovo pa bi moral biti večji del odvisen tudi od delovne uspešnosti.

SLS: V SLS se zavedamo, da se večina javnih uslužbencev ne more pohvaliti z visoko plačo, zato tudi ne podpiramo nadaljnjega zniževanja plač, saj bi to za uslužbence pomenilo le še dodatno demotivacijo za delo, da o nezmožnosti nagrajevanja uspešnih zaposlenih v javnem sektorju niti ne omenjamo (z izjemo funkcionarskih bonitet in dodatkov, ki jih je treba bistveno zmanjšati). Po mnenju SLS v sestavi celotnih stroškov javnega sektorja ni problem višina plač, temveč masa plač, ki jo moramo zmanjšati za vsaj 10 odstotkov glede na leto 2011, seveda s temeljito reorganizacijo, prerazporeditvami, omejitvami zaposlovanja, zmanjšanjem operativnih stroškov, zmanjšanjem papirnega poslovanja, prehodom na e-upravo in tako dalje. Zviševanje plač v javnem sektorju mora biti odvisno od rasti realnega sektorja.

SNS: Plača ni primerna, žal pa po trenutno veljavnem sistemu plač v javnem sektorju drugače ne more biti. Slovenska nacionalna stranka predlaga, naj bo sistem prilagojen tako, da bodo lahko zaposleni nagrajeni glede na uspešnost in kakovost opravljenega dela.

SD: Zagotovo bi bilo primerneje, če bi bila omenjena plača višja, vendar jo je treba ocenjevati glede na splošen javnofinančni položaj – proračunski primanjkljaj, plače v gospodarstvu in realnem sektorju. Kljub temu je mogoče dosedanji način nagrajevanja v javnem sektorju spremeniti, in sicer tako, da bodo lahko tisti, ki dobro delajo, dobili tudi do 20 odstotkov osnovne plače več, za slabo delo pa se lahko plača za enak obseg tudi zniža.

SMS - Zeleni: Ta plača je nizka, če veliko in dobro dela in obratno. Zavzemamo se za kakovostno diferenciacijo plačil v javnem sektorju. Uvedli bomo kadrovsko banko, ki bo sledila strokovnim in neodvisnim načelom pri izbiri novih kadrov in pri prerazporejanju obstoječih kadrov v javnem sektorju.

SSN: Plača sodnega zapisnikarja bi morala biti višja, saj gre za zelo odgovorno delo, a se bojimo, da brez volilne liste SSN v parlamentu tudi tega zneska kmalu ne bo imel več.

TRS: Plače in plačna razmerja so vedno plod dogovarjanja in sklenjenega dogovora v konkretni družbi. Tisti, ki ima večjo družbeno moč, ima na določanje le-teh tudi več vpliva.

Zares: V Sloveniji imamo enoten plačni sistem v javnem sektorju, ki predvideva tako imenovano uravnilovko pri izplačevanju osebnega dohodka. V Zares – socialno liberalni smo prepričani, da je prenova plačnega sistema potrebna. Ta naj postane fleksibilen (nagrajevanje po učinkovitosti in uspešnosti), v večjem delu pa naj se ohrani le za državno upravo, javne agencije in sklade, uprave lokalnih skupnosti ter druge državne organe. Vsa preostala področja javnega sektorja pa naj postanejo manj regulirana. Pri določanju višine plač v javnem sektorju naj se upošteva konkurenčnost slovenskega gospodarstva, gibanje plač v zasebnem sektorju in razmere v javnih financah.

Zeleni Slovenije: Najnižja pokojnina za polno delovno dobo mora pokriti osnovne življenjske stroške. Začetna plača enostavnega dela naj ne bo nižja od 720 evrov. Otroški dodatek do končane srednje šole mora pokriti tudi stroške šolanja. Predlagamo pet dohodninskih razredov.