Če davčni zavezanec, fizična oseba razpolaga s sredstvi za zasebno potrošnjo, ki precej presegajo njegove napovedane dohodke, se lahko postopek odmere uvede za eno ali več koledarskih let v obdobju zadnjih desetih let, je povedala Mateja Vraničar s finančnega ministrstva. Doslej je bilo to obdobje določeno pri petih letih.

Potreba po daljšem obdobju izhaja iz dejstva, da je premoženje dinamična kategorija, zato je mogoče davčno osnovo pravilno določiti le za daljše obdobje, še posebej, ko govorimo o prikrivanju premoženja v tujini, je pojasnila in dodala, da večina neprijavljenega premoženja izvira iz obdobja med letoma 2006 in 2009.

Ob tem je poudarila, da je izpolnitev davčne obveznosti temeljna obveznost davčnega zavezanca, ki jo mora izpolniti ne glede na svoje druge obveznosti. Če se temu izogiba, se zdi Vraničarjevi primerno, da se neskladje višje obdavči. Za razliko med ugotovljenim in prijavljenim premoženjem bo tako po novem veljala stopnja davka v višini 70 odstotkov.

"Če nekdo ne zna povedati, od kod je dobil, hkrati pa zna to zelo dobro porabiti, bo država vzela, kar je njenega," je konec septembra ob predstavitvi predloga novele zakona komentirala predsednica vlade Alenka Bratušek. Hkrati je dodala, da ta obdavčitev nikogar ne odvezuje kazenske odgovornosti, saj ti postopki tečejo posebej.

Durs je do letošnjega avgusta izdal 208 odmernih odločb, s katerimi je bilo zavezancem dodatno naloženih v plačilo 32,8 milijona evrov davka. Vse odločitve, o katerih je presojalo, je sodišče potrdilo, je povedala Vraničarjeva.

Spremembe zakona se nanašajo tudi na davčni inšpekcijski nadzor. Davčnemu organu o davčnem inšpekcijskem nadzoru ne bo treba več opraviti sklepnega pogovora z zavezancem za davek. Razširja se tudi krog oseb, ki jamčijo za plačilo davčnega dolga, davčni dolžniki namreč na različne načine prenašajo premoženje na druge osebe in s tem onemogočajo izterjavo obveznosti. Predlaga se tudi nov institut - zadržanje zastaranja.

Kdo je večji tat?

Franc Bogovič (SLS) je predlagal, naj se obdobje, v katerem se lahko ugotavlja in obdavči nezakonito pridobljeno premoženje, razširi na 20 let. V tem času se je naredila transformacija družbenega premoženja in "kot vidimo, se je zgodila cela vrsta nečednosti", je dejal.

Jožef Horvat (NSi) je predlagal, naj se določi spodnja meja za uvedbo inšpekcijskega postopka, lahko tudi pri zgolj 50.000 evrih. "Ne morem se strinjati, da je tisti, ki je ukradel 50.000 evrov, manjši tat kot pa tisti, ki je ukradel milijon evrov," pa je njegov predlog komentirala Maša Kociper (PS).

Andrej Šircelj (SDS) je spomnil še na zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora in vprašal, ali je lahko premoženje, ki je obdavčeno, tudi zaplenjeno. Podobne pomisleke imajo v DL - Marko Pavlišič je tako opozoril, da spremenjene določbe tega zakona ne smejo postati instrument legalizacije premoženja iz nelegalnih poslov.