Nasprotniki davka na nepremičnine so včeraj pod vodstvom predsednika SLS Franca Bogoviča v parlament prinesli 54.884 podpisov proti davku.

Zakonodajni postopek se kljub temu nadaljuje. Na spletni strani državnega zbora je objavljen dopolnjen predlog zakona, v katerem so že upoštevana sprejeta dopolnila.

Pri najemu ne bo prehodnega obdobja. Za nižji davek bo morala biti hiša ali stanovanje v najemu pol leta že letos, rok za evidentiranje najema na Gursu pa se izteče 15. decembra.

Namesto zahtevane odplačne tržne najemnine je zdaj v zakonu izraz oddajanje na prostem trgu. Na ministrstvu za finance pravijo, da v to spada tudi oddaja med družinskimi člani. “Oddaja na prostem trgu je oddaja v tržni najem,” razlagajo. Kaj bo veljalo za tržno najemnino med družinskimi člani, še ni jasno.

Tržna cena – se ne izplača

Na Dursu pojasnjujejo, da je “na podlagi obligacijskega zakonika najemna pogodba vedno odplačno razmerje”, in dodajajo, da se “v primeru transakcij med povezanimi osebami (na primer zakonci, predniki, brati, sestrami, potomci …) kot podlaga za ugotovitev višine dohodkov uporabljajo primerljive tržne cene”.

Če bi bilo treba za izognitev višjemu davku tudi med družinskimi člani prijaviti, da se stanovanje oddaja denimo za 200 evrov, bo davek od najemnine 540 evrov. Če je stanovanje vredno sto tisoč evrov, pa bo davek na nepremičnine zaradi nerezidenčne davčne stopnje le 350 evrov višji, kar pomeni, da se ta manever ne izplača.

Na Dursu dodajajo, da lahko starši kot fizične osebe stanovanje otroku oddajo v brezplačno uporabo, enako otroci staršem, brat sestri in podobno. Zakon o davku na nepremičnine te možnosti sicer ne omenja, kar pomeni, da je tako stanovanje nerezidenčno.