Foto: Jaka Dimc Barbara Eržen Pred dobrim tednom me je pri semaforju – kjer se mi je pred časom eden od ljubljanskih posebnežev posmehoval, zakaj čakam na zeleno luč, češ tega se ne počne več – pobral taksist. Okoli četrte zjutraj sva najprej pokomentirala, kam ljudje najraje zahajajo te dni, vreme, gnečo, lučke … Nato pa sem voznika, rekla bi da tridesetletnika, pobarala še o kmalu obveznih davčnih blagajnah – poklicna deformacija pač. Ta pa mi je odvrnil: "Veš, to me ne zanima. Moja punca bo januarja rodila in zato grem z novim letom za tri mesece na zavod."

V glavi skušam najti nek simpatičen odgovor, a nadaljuje. Pobiral bom socialno nadomestilo, za vikend pa bom na črno vozil. Odprem usta in izbuljim oči.

Če me dobi inšpektor, mi tako ali tako nič ne more, ker uradno ničesar nimam.
- Kaj boš pa potem?
Uredil si bom status osebnega podjetnika in prvo leto plačeval nižje socialne prispevke. Takrat se bo to splačalo, ker bodo nehali s strožjimi nadzori in še nekaj taksistov manj bo do takrat. Še bolj pa se splača odpreti podjetje in nič plačevati, daš ga v stečaj. No, potem res nekaj časa ne smeš ustanoviti novega, a saj te nekdo zaposli, ali pa delaš na s. p. koga drugega.

V vsega petih kilometrih sem tako izvedela načrt, kako približno 5-let goljufati državo in se izogibati plačevanju davkov in socialnih prispevkov. Po takšnem monologu pravzaprav nisem imela pravega odgovora, a  je moj voznik še nadaljeval, da nima ničesar proti tem davčnim blagajnam, da bi zmanjšali število takšnih kot je on. A on bi, da mu država prej nekaj ponudi v zameno! Vsaj milejše kazni za cestne prekrške!

Priznam, da se mi ob štirih zjutraj ni dalo razpravljati o tem, kako funkcionira država - z davki plačujemo tudi zdravstveno oskrbo, šolo in še marsikaj samoumevnega, nad čemer tako zelo radi trdimo, da ne deluje. No, dragi taksist, odgovarjam ti zdaj, to je tisto, kar si in še boš dobil v zameno.

- Ja in račun bom, četudi stane več.