Varnost letalskih potnikov ni le v rokah pilotov, nad njihovo varnostjo bdijo posamezniki, ki so od njih oddaljeni več sto ali celo tisoč kilometrov. V zatemnjenem in najbolj varnem prostoru v osrčju stavbe kontrole zračnega prometa za ekrani zbrano sedijo nadzorni območni kontrolorji zračnega prometa. Ti budno spremljajo poti letal in preprečujejo morebitna srečanja. Stalno so v navezi s piloti in poskušajo ustreči njihovim željam, a glavna je varnost.

Foto: Saša Despot kontrola zračnega prometa Slovenije

Nekdanji pilot Adrie Pilot Adrie, ki potnikom strogo prepoveduje eno stvar

Njihova osnovna naloga je zagotavljanje ustreznega razmaka med letali. V radarskem okolju to pomeni višino 1000 čevljev (ang. feet), kar je približno 300 metrov. Če je med letali manjša višinska razlika, mora biti med njima bočno vsaj pet navtičnih milj, to je približno 9,3 kilometra. Gre za relativno veliko razdaljo, saj so v letalskem prometu hitrosti izrazito visoke. 

Foto: Saša Despot kontrola zračnega prometa Slovenije "Letalo na desetih kilometrih višine v eni minuti preleti razdaljo približno osem navtičnih milj, kar je 14,8 kilometra. Manjša letela v nekontroliranem zračnem prostoru letijo približno 180 kilometrov na uro, v kontroliranem zračnem prostoru pa že od 300-500 vozlov, kar pomeni tudi do več kot 900 kilometrov na uro, s čimer se približajo hitrosti zvoka. Zato tu resnično ni prostora za naše napake. Ko se usedemo za mizo, moramo biti z glavo pri stvari. Situacije moramo predvideti vnaprej in znati hitro poiskati rešitve," razlaga nadzorni območni kontrolor zračnega prometa Matic Nered.

Skupaj s sodelavcem Matejem Stiploškom sta nas sprejela na svojem delovnem mestu – na sedežu Kontrole zračnega prometa Slovenije (KZPS) na Brniku. Sta predstavnika zadnjih dveh generacij kontrolorjev zračnega prometa, ki sta bili v celoti usposobljeni na domačih tleh. Nova generacija bo del usposabljanja opravila v tujini, saj trenutno ni dovolj kadra oziroma časa, da bi se izobraževanje izvedlo v okviru Letalske šole KZPS. Kontrolorje zračnega prometa v Sloveniji najdemo še na letališčih v Mariboru, Portorožu in Cerkljah, neprestano pa je odprto le Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana.

Foto: Saša Despot kontrola zračnega prometa Slovenije

Na razpis se je prijavilo 1300 posameznikov, sprejeli jih bodo le ...

Ker so zaradi rekordnega zračnega prometa nad Slovenijo potrebe po novih zaposlenih vedno večje, so nedavno zaključili razpis. Nanj se je prijavilo kar 1300 ljudi. A od vseh pripravljenih jih skozi sito testiranj pride manj kot 10 odstotkov. Sprva morajo kandidati opraviti test ustreznosti z imenom FEAST (First European Air Traffic Controller Selection Test), ki poteka v angleškem jeziku, sledijo mu psihološko testiranje, zdravniški pregled in razgovor. Po lanskoletnem razpisu so na koncu denimo zaposlili le dvanajst kandidatov.

Foto: Saša Despot kontrola zračnega prometa Slovenije Po izboru se začne šolanje. Teoretično usposabljanje izbranih kandidatov traja približno tri mesece, sledita dva meseca dela na simulatorju in nato še dobro leto usposabljanja na dejnaskem prometu z inštruktorjem. Dovoljenje za delo kandidati dobijo, ko uspešno opravijo zaključni izpit. Takrat lahko tudi samostojno prevzamejo nadzor nad letalskim prometom. 

Pogoji za prijavo pa so V. stopnja izobrazbe, znanje angleškega jezika, znanje slovenskega jezika v skladu z Operativno-tehnično zahtevo o uporabi in ocenjevanju znanja slovenskega jezika v civilnem letalstvu, ter znanje uporabe računalnika. Ta je njihov zvesti spremljevalec, na katerem kontrolor zračnega prometa spremlja dogajanje v zračnem prometu. 

Po besedah sogovornikov je ta ponovno bolj živahen, saj si je letalska industrija po pandemiji vendarle opomogla. Najbolj so obremenjeni v poletnem času, ko je letov več, predvsem med vikendi. Letošnjega 23. julija so postavili rekord, ko so v enem dnevu čez Slovenijo zabeležili 1643 preletnih operacij. Pester letalski promet čez Slovenijo tistega dne ponazarja spodnja fotografija.

Foto: Kontrola zračnega prometa Slovenije zračni promet Takrat je bilo v 24 urah dejavnih 29 zračnih kontrolorjev, urnike na podlagi najav letal in preteklih izkušenj pripravijo vnaprej. V primeru, da je zračni prostor preobremenjen in gostota letal previsoka, se uvede regulacija in se nekaterim letalom, ki so še na tleh, določi časovno okno, v katerem smejo poleteti, ali pa morajo poiskati novo pot.

boljši časi Brnik se prebuja – na toliko destinacij lahko letite sedaj

Imajo tudi sobo za počitek

In kako je videti njihov delovni dan? S pomočjo radarske slike izvajajo nadzor nad letali. Na ekranu se jim prikažejo letala v zraku, ki imajo z radarji vzpostavljen način komunikacije. Preko tega določijo točko in višino, na kateri se letalo nahaja. "Letalski promet je v osnovi podoben vsem ostalim tipom prometa, s to razliko, da je tridimenzionalen. Delujemo lahko v nivojih, ki jih določamo glede na trenutno obremenjenost zračnega prostora. Lahko je največ pet plasti, s pomočjo katerih si razdelimo zračni prostor. Vsaka od plasti prejme svojo frekvenco, na katero se pilot pred vstopom javi preko radijske zveze. Ko vstopi v drug zračni prostor, prejme novo frekvenco," nam razloži Mitja Križanec, nadzorni kontrolor zračnega prometa, ki je v KZPS zaposlen že 22 let.

Foto: Saša Despot kontrola zračnega prometa Slovenije Obseg mesečnega dela kontrolorjev zračnega prometa (merjen v urah) v Sloveniji po zakonu ne sme presegati 160 ur, dela pa se vse dni v tednu, tudi za praznike. Kontrolor zračnega prometa, ki dela s pomočjo radarskega zaslona (območna in priletna kontrola zračnega prometa), sme neprekinjeno delati dve uri, nato mu pripada ura obveznega počitka, medtem ko letališkemu kontrolorju zračnega prometa pripada ura počitka po treh urah dela na delovni poziciji. 

preverili smo V telesu imam kovinski tujek – grem lahko na letalo?

V primeru izrednih situacij, kot so denimo trki letal, se kontrolorja zračnega prometa odstrani iz delovne pozicije. Do tega pa ne prihaja pogosto. V vsej zgodovini letalskega prometa pri nas in v naši bližini sta se zgodili dve večji letalski nesreči. Prva se je pripetila leta 1976 nad krajem Vrbovec v bližini Zagreba. Kot so kasneje ugotovili, je bil trk, zaradi katerega je življenje izgubilo vseh 176 potnikov in članov posadke v obeh letalih, posledica nedelujočega sistema v Jugoslaviji. Enkrat je prišlo do prehitrega pristanka na Brniku, ko je pilot narobe nastavil višino in namesto na letalski stezi pristal nekaj metrov prekmalu v gozdu.

V novembru in decembru bomo na Žurnal24.si in Med.Over.Net v okviru projekta Podarimo srečo 2023 znova delili srečo. Vizija projekta je ustvariti celostni komunikacijski ekosistem, v katerem bomo v sodelovanju s partnerji bralcem ponudili preverjene in kakovostne informacije ter nasvete, da bodo prazniki še bolj srečni in pravljični za vse. Ker srečen je tisti, ki deli ...

"Kontrolorji smo tu zato, da ne delamo napak. Če dobro opravljamo delo, do trkov ne prihaja. V najslabšem primeru pilotu tudi sistem v letalu sporoči, kdaj mora spremeniti pot, da prepreči morebitno srečanje. Nas na to opozori rdeča barva in takrat moramo nemudoma odreagirati. Pred začetkom pestre sezone se vsako leto pripravljamo tudi na simulatorjih in ves čas obnavljamo svoje znanje," pove Matej.

Na delovnem mestu ne smejo preklinjati

Zanimivo je tudi, da uporabljajo svoj jezik. Praviloma se preko radiotelefonije sporazumevajo v angleškem jeziku, pri čemer uporabljajo letalsko frazeologijo, ki je enaka po vsem svetu. Bojda ne smejo niti preklinjati, saj so po Etičnem kodeksu KZPS zavezani k spoštljivi komunikaciji. Ko smo vstopili v prostor glavne operativne sobe območne kontrole, je bilo tam res zelo mirno. Le občasno smo zaslišali kak glas, ko so se med seboj zamenjali na delovnih pozicijah.

Foto: Saša Despot kontrola zračnega prometa Slovenije Delajo v parih, pri čemer si delovno pozicijo delita dva kontrolorja; izvršni preko radijske zveze govori s piloti, kontrolor planer pa preko telefona skrbi za komunikacijo s sosednjimi enotami. Njuna vloga je enakovredna, saj imata opravljene enake licence. Razlikujejo se le njune takratne zadolžitve. Na mizi imata mikrofon in slušalko, prav tako imata na računalniku odprto okno za vreme. 

kontrolorji zračnega prometa V zameno za stres dobrih pet tisočakov mesečno

Osrednja pozicija prostora pripada vodji izmene, ki stalno spremlja grafe o količini prometa in po potrebi vertikalno odpira sektorje ter sestavlja urnike. Mesto na desni strani prostora je namenjen zaposlenemu, ki bdi nad nekontroliranim zračnim prostorom – to je sloj prostega letenja, ki vključuje jadralne letalce, padalce, drone, ki vstopijo v nekontroliran zračni prostor.

Foto: Saša Despot kontrola zračnega prometa Slovenije Ni nam ušlo, da je večina zaposlenih moških. Sogovorniki poudarijo, da spol pri uspešnosti opravljanja tega poklica ne igra vloge. Prav tako ni merilo izobrazba, saj zaposleni prihajajo iz različnih izobrazbenih področij. Poleg razgibanosti dela, ki zahteva precejšnjo mero odgovornosti, k zanimanju za ta poklic bržkone nekaj prida plača. Ob podpisu pogodbe je menda minimalna, po treh mesecih dela 1100 evrov neto, po pol leta 2000 evrov neto in po treh letih približno 4000 evrov. Končna plača pa naj bi znašala malo manj kot 6000 evrov.

dezurni@styria-media.si