9. maja 1945 so v Ljubljano vkorakale enote 29. hercegovske divizije in 7. korpusa slovenske partizanske vojske in tedaj je bila Slovenija formalno osvobojena. V spomin na omenjeni vojaški enoti sta bili pozneje poimenovani dve ljubljanski ulici: leta 1976 je Ljubljana dobila Ulico 29. hercegovske divizije, leta 1980 pa Ulico VII. korpusa.

Partizanska, Prekomorska, Kurirska, Titova … ulica, cesta

Danes je v Sloveniji še okoli 400 ulic, katerih imena spominjajo na čase, povezane z vojno, saj so sestavni deli teh imen naslednji izrazi: partizanska, heroj, svoboda, korpus, četa, divizija, bataljon, brigada, odred, prekomorska, kurirska, talci, borec, fronta, Titova, poroča Statistični urad RS.  Nekaj ulic je poimenovanih po narodnih herojih. S koncem vojne je povezana tudi ustanovitev slovenske vlade v Ajdovščini (5. maja 1945), in na ta dogodek nas še danes spominja ajdovski Trg prve slovenske vlade.

Največ teh ulic, okoli 70, ima v imenu besedo partizanski/-a/-e. Najdemo jih na različnih koncih Slovenije, od Murske Sobote do Pirana; v občini Nova Gorica so tri ulice s takim imenom. Okoli 50 slovenskih ulic je poimenovanih po brigadah: prekomorskih, Bračičevi, Šercerjevi, Tomšičevi itd.; okoli 50 uličnih imen nas spominja na žrtve vojne: Ulica ali Cesta talcev, Ulica padlih borcev, Cesta rabskih žrtev idr.

Številne ulice po celi Sloveniji poudarjajo v svojem poimenovanju pojma svoboda in osvoboditev: Trg svobode imajo v Celju, Litiji, Kobaridu in v še okoli dvajsetih drugih mestih, Trg osvoboditve imajo v Lenartu in Sežani. Cesto, Hrib ali Ulico svobode pa najdemo na Bledu, v Miklavžu na Dravskem polju, v Brežicah, Ilirski Bistrici, Izoli, Piranu in Radovljici. 
Nekatere slovenske občine so eno od ulic v občinskih središčih poimenovale tako, da lahko iz njihovega imena razberemo datum osvoboditve.