Vlade Alenke Bratušek glede na anketo ne podpira že 68,3 odstotka vprašanih; podpira jo le še 25,2 odstotka vprašanih, medtem ko 6,5 odstotka anketirancev na vprašanje ni znalo odgovoriti.

Med strankami najbolje SDS

Med strankami bi največ anketirancev (11,1 odstotka) volilo SDS, sledijo SD s 7,7-odstotno in PS s 4,9-odstotno podporo. Za Desus bi se odločilo 3,4 odstotka vprašanih, za SLS pa 2,6 odstotka. NSi bi volilo 2,3 odstotka anketirancev. Pred parlamentarno DL, ki je prejela 0,8 odstotka glasov, se je prebila še zunajparlamentarna Solidarnost z dvema odstotkoma glasov. Najmanj vprašanih bi se odločilo za SNS (0,6 odstotka) in LDS (0,4).

Če bi bile to nedeljo parlamentarne volitve, več kot tretjina vprašanih (34,5 odstotka) ne bi volila nobene stranke, 19,9 odstotka jih ne ve, koga bi volili, šest odstotkov vprašanih pa zagotovo ne bi šlo na volitve. Če upoštevamo samo anketirance, ki so izbrali točno določeno stranko, bi SDS volilo 30,9, SD 21,3, PS 13,5, Desus pa 9,5 odstotka vprašanih.

Slabih 40 odstotkov bi davek ukinilo

Glede vladnega ravnanja v zvezi z nepremičninskim davkom 46,3 odstotka vprašanih meni, da bi morala vlada uvesti določene spremembe, 39,8 odstotka pa je predlagalo njegovo popolno ukinitev.

Na vprašanje o tem, ali bi morali biti razkriti vsi slabi krediti iz preteklosti v bankah v državni lasti, večina (78,3 odstotka) anketirancev meni, da morajo biti javno dostopni podatki o vseh slabih kreditih, 12,7 odstotka, da morajo biti razkriti samo tisti slabi krediti, ki so bili prenešeni na slabo banko, pet odstotkov pa, da bankam ni treba razkrivati nobenih podatkov o kreditih.

Demokracija? Za petino ne v Sloveniji

Anketirance so vprašali tudi glede stanja demokracije v Sloveniji. Približno tretjina jih je z delovanjem demokracije popolnoma nezadovoljna, več kot polovica vprašanih (54,2 odstotka) meni, da imamo v Sloveniji demokracijo z večjimi težavami, dodatna dobra petina pa jih meni, da demokracija v Sloveniji sploh ne obstaja.

Več kot polovica za novo oblast v Kijevu

Udeleženci v anketi so bili tokrat vprašani tudi, ali menijo, da bi morali v državah Evropske unije prepovedati delovanje političnim strankam, ki pozivajo k različnim oblikam nestrpnosti. Temu je pritrdilo 60,2 odstotka vprašanih, skoraj tretjina pa jih je menila, da imajo tudi takšne stranke pravico obstajati.

Glede dogajanja v Ukrajini se je več kot polovica vprašanih (55,2 odstotka) postavila na stran nove ukrajinske oblasti, ker da to varuje suverenost in demokratičnost Ukrajine, slaba tretjina pa je podprla rusko vodstvo, ker da to ščiti interese ruske manjšine.