30. junija ob 23.59:59 še ne bo takoj sledila sprememba datuma in nov mesec, saj bo zadnjemu dnevu v prvi polovici leta 2015 dodana še dodatna sekunda, tako da bo leto 2015 skupno trajalo 31.536.001 sekundo. 

Znanstveniki morajo sekundo k uradni svetovni uri dodati, saj bodo s tem kompenzirali razmak, ki ga povzroča počasno ustavljanje Zemljinega vrtenja, s tem pa bodo naš planet uskladili z atomsko uro, po kateri so naravnane vse ure sveta. 

Dodajanje sekund ni sicer nič neobičajnega, saj izračuni kažejo, da Zemlja za našim štetjem zaostaja eno dvajsettisočinko sekunde na dan. V času dinozavrov denimo je Zemlja opravila en vrtljaj okoli svoje osi že v 23 urah, leta 1820 pa je vrtljaj planeta trajal natančno 24 ur oziroma 86.400 standardnih sekund.

Od leta 1972 je svet že 26-krat dodal sekundo k svetovni uri, težava pa je, ker vsi računalniški sistemi tej spremembi ne sledijo oziroma ji niso prilagojeni. Nekateri računalniški sistemi, ki so odvisni od natančne usklajenosti s svetovno uro, bodo sicer 30. junija težavo z dodatno sekundo prekoračili tako, da bodo izpisali 23.59:60 ali pa dvakrat ponovili 59. sekundo, a nekateri računalniki morda tega ne bodo pravilno razumeli, piše Daily Mail. 

Foto: EPA Pogled na Zemljo z Mednarodne vesoljske postaje (ISS) Kot kažejo izkušnje iz leta 2012, ko so nazadnje dodali sekunde, so takrat številni strežniški podsistemi po svetu napačno tolmačili dodatno sekundo, kar je povzročilo preobremenjenost v delovanju. Sistemi so se zrušili celo v tako prominentnih tehnoloških družbah kot so Reddit, Yelp in Linkedin. 

Googlov pristop nekateri kritizirajo

Letos naj bi bilo povečini drugače, saj naj bi se računalniški strokovnjaki bolje pripravili na podaljšanje časa. Google pa denimo "svojo" sekundo že zadnje leto postopoma dodaja v čas svojih naprav, saj avtomatično dodaja drobce časa. A nekateri takšen pristop kritizirajo, saj bodo Googlove ure 30. junija s svetovno časovno uro narazen za pol sekunde.

Morda se to ne sliši veliko, a številne naprave za svoje delovanje uporabljajo natančen čas, ko denimo dozirajo določene kemične sestavine ali se kako drugače prižigajo in izklapljajo.

Zaradi vse te zmede nameravajo na posebnem kongresu časomerilci z vsega sveta še letos odločiti, kako se bodo v prihodnosti usklajeno lotevali zaostajanje Zemlje. ZDA denimo navijajo za to, da dodatne sekunde ne bi več dodajali in naj pač čas teče po svoje. A to bi do leta 2100 pomenilo že skoraj tri minute razlike med atomsko uro in uro Zemlje.

dezurni@zurnal24.si