3. svetovna vojna? Ne, hvala!

Foto: Profimedia
Foto: Profimedia
Alternativna analiza ukrajinske vojne.
Oglej si celoten članek

Foto: Osebni arhiv Matjaž Gams Ob vsesplošni histreriji in upravičeni jezi zaradi Putinove agresije na Ukrajino smo morda že zreli za alternativno analizo ukrajinske vojne.

Ko se pogovarjaš z ljudmi, presenečeno opaziš, da je polovica nekdanjih mirovnikov naenkrat postala zagovornica vojaškega kaznovanja Rusije, najmanj pa zaprtja ukrajinskega neba. Kakšna četrtina pa šepetaje pove, da je negativno razpoložena tako do vojne kot do dogajanj v Evropi in Sloveniji. Skrbi jih, kaj bo s cenami dobrin, goriva, ne želijo si stopnjevanja konflikta, za spopad ne obožujejo samo Vladimirja Putina, ampak še marsikoga drugega. Predvsem pa si ne želijo 3. svetovne vojne in so zgroženi, ko ljudje pred televizijami govorijo, da se ne smemo bati jedrskega spopada.

Sun Tzu (gospodar sonca) je pet stoletij pred začetkom štetja napisal "The art of war" in še danes je to osnova za vojaške študije. V njegovem delu piše, da je nujno razumeti sovražnika, da je ključno boriti se v bitkah, kjer imaš dobre možnosti za končno zmago itd.

Torej – je Putin nor? Imamo dobre možnosti za zmago, če se zapletemo v vojno z Rusijo?

Argumenti Putina so, da je Mihail Gorbačov pred razpustitvijo Sovjetske zveze (1988-1991) dobil ustna zagotovila, da se Nato ne bo širil do meja z Rusijo in da tam ne bo nameščal jedrskih raket. Nato pa se je intenzivno širil in postavil jedrske rakete na mejo Rusije kljub opozorilom Putina. Argument Nata je bil, da ustna zagotovila politikov brez zapisanega v pogodbi ne pomenijo kaj dosti. Najbrž res. A ukrajinska želja po hitri vključitvi v Nato je bila za Putina očitno preveč. Pri tem je svoje "doprinesel" tudi Volodimir Zelenski, ki si je na vse načine želel priključiti nazaj dele svoje države, kjer se je rusko govoreče prebivalstvo de facto odcepilo. Vsakdo bi, a pomembno je tudi, kako.

Foto: Profimedia Vojna v Ukrajini

Zelenski je iz materiala za heroje, če zmaga, ali pa za Črtomirje iz Krsta pri Savici, če bo za sabo pustil opustošeno Ukrajino in morda Evropo in morda cel svet. Javno objavljeni scenariji konfliktov med Natom in Rusijo so približno taki: Nato slej ko prej potisne Ruse nazaj, nakar Rusi uporabijo jedrsko orožje lokalno in obstaja možnost, da uporaba jedrskega orožja zbeži izpod nadzora. Posledično je v Evropi večina mrtvih v roku kakšnega leta, jedrska zima onemogoči normalno pridelovanje hrane, stagnacija in morda propad človeške civilizacije. Seveda si tega nihče od razumnih ne želi, ne Zelenski in ne Putin in ne Biden in ne Nato. Če Zelenski na vsak način poskuša vplesti Nato v spopad z Rusijo, verjetno računa s tem, da se bo našel sporazum pred jedrsko eskalacijo.

Poglejmo številke: Rusija in ZDA imata okoli 6.000 jedrskih konic vsaka, Združeno kraljestvo in Francija med 200 in 300. Številke niso grozljive, a misel, da lahko ena podmornica uniči vse prestolnice v Evropi, bi morala biti zastrašujoča.

Putin je napadel Ukrajino, ker se je počutil stisnjenega v kot. Jedrskih orožij ne bo uporabil, če ga ne bomo še huje stisnili v kot, zato so pozivi k stopnjevanju konflikta v resnici korak bliže k uničenju Ukrajine in nevarnosti jedrskega spopada. Zato Biden in Nato kot razumna in poznavajoč realne možnosti ne bosta stopila v neposreden konflikt z Rusijo. Razen, če ….

Razen, če ne bo pritisk medijev na politike postal nevzdržen. In potem se bo črni scenarij odvil za korak naprej.

Foto: Profimedia Vojna v Ukrajini

Nato v resnici igra na strateško zelo pametno karto: Ukrajince uri, jim pošilja orožje, spodbuja k sankcijam itd. Ukrajina ima približno 40 milijonov prebivalcev, Rusija 140 milijonov, torej je razmerje bistveno bolj ugodno, kot je bilo za Slovence med osamosvojitvijo, saj je bilo Jugoslovanov 24 milijonov. Poleg tega smo bili v Sloveniji praktično brez orožja, medtem ko je Ukrajina že pred agresijo dobila precej kvalitetnega orožja, še več pa ga dobiva sedaj. Mesta je izredno težko osvojiti, če jih brani odločna, čeprav manj številčna vojska in Zelenski je velik motivator, ročno orožje pa omogoča uničenje tanka ali letala s srednjih razdalj. Rusija ne more kmalu osvojiti mest, vsaj brez počasnega masovnega uničevanja ne. Zato ni razloga za paniko ali stopnjevanje konflikta, pa čeprav se nam trga srce ob trpljenju ljudi.

Za primerjavo poglejmo vojno v Iraku, ki ima približno toliko ljudi kot Ukrajina: Ameriko je stala uradno bilijon (milijon milijonov) dolarjev, bilo je milijon mrtvih. Donald Trump in nekateri analitiki so trdili, da je vojna v resnici stala nekaj bilijonov in povzročila gospodarsko zaostajanje, zato Trump kljub nagovarjanju ni napadel Irana. Sirija z okoli 20 milijoni ljudi je še sedaj razkosana na sedem delov oziroma lastnikov. Če komu ni jasno, kaj bi spopad tudi brez uporabe jedrskih orožij pomenil za Evropo, najbrž še ni slišal za Sun Tzuja in njegove misli, da se splača spustiti v "ugodne" bitke.

Foto: Profimedia Vojna v Ukrajini

Bati se je, da bo ponovni prevelik pritisk na Putina in njegov srednjeveški odgovor postal neobvladljiv in še Evropo popeljal nazaj. Evropa je Poljski namenila velike finančne kazni, ker njen pravni sistem ni bil všečen Nemčiji in Franciji, pri tem se je sklicevala na strogo vladavino prava. Ste se vprašali, po kakšnem zakonu so ruskim oligarhom, ki niso dovolj jasno kritizirali Putina, odvzeli premoženje? Seveda sem osebno zelo za to, a skrbi nespoštovanje prava in svobode besede. Ja, v vojni tega ni, pa tudi v srednjem veku ne. V kakšni Evropi želimo živeti?

Drug možen način za stopnjevanje konflikta so inscenirani incidenti v pregretem medijskem ozračju. Rusi so ali naj bi streljali na jedrske reaktorje, na porodnišnice, načrtovali naj bi uporabo kemičnega orožja. Dokazi, da so bili biološki in kemični agenti v ukrajinskih raziskavah po navodilih ZDA, so izgleda verjetni. Rusi trdijo, da so ZDA z njimi nameravale napasti Rusijo, "naši" mediji pa, da je to čista laž in priprava za ruski kemijski napad .

Po drugi strani pa bo starajoča Evropa za morebitno dalj časa trajajočo vojno (z veliko sreče se lahko premirje sklene jutri) plačala težko ceno s še večjo draginjo in zaostajanjem. Kitajska je leta 2017 prehitela ZDA po realnem standardu, medtem ko bo nominalno zaostajala še nekaj let, leta 1960 pa je bil njen GDP le 11% ameriškega. Kdo si mane roke ob konfliktu in sankcijah z obeh strani in kdo bo jutri svetovna vesila?

Slovenija je del Nata in EU in pomembno je, da složno pomagamo Ukrajini tako, da bodo njeni prebivalci čim manj trpeli, ne pa tako, da jo bomo z razširjanjem konflikta še bolj opustošili in sami sebi zmanjšali kvaliteto življenja. Skupaj smo močni in skupaj smo varni pred napadom, če le ne bo histerija pripeljala do stopnjevanja konflikta. Prvič v zgodovini se je EU postavila na noge, se poenotila in odločno reagirala. Paziti mora le, da je ne bo zaneslo v pregloboke vode.

Profesor doktor Matjaž Gams je vodja Odseka za inteligentne sisteme na Inštitutu Jožef Stefan. Ukvarja se predvsem z umetno inteligenco in kognitivnimi znanostmi, je državni svetnik, član številnih domačih in tujih društev ter programskih odborov. Avtor izraža svoje mnenje.

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 49

  • 10:54 26. Marec 2022.

    Google je plačal od 400 do 800 dolarjev za dnevno spletno delo od doma. Prvi mesec sem od Googla doma …

  • 14:32 16. Marec 2022.

    no kdo od vas je gledal srbski film PARADA PONOSA ? no pa mi povejte kako ste se počutil ko …

  • 14:52 15. Marec 2022.

    dragi moji z avtorjem na čelu.. Katalonija je izvedla referndum. se spomnite tovariši ? no kako je danes z katalonijo …

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.