1 . Trenutki, ko dihamo kot eno. Kdor ne skače ...
Živimo v državi, ki kljub le dvema milijonoma prebivalcev niza izjemne športne uspehe in se ponaša s fanatično navijaško podporo. Naj gre za vseslovenski praznik v Planici, Vitranc, Zlato lisico, Bežigrad, Stožice, Ljudski vrt, Podmežaklo, Tivoli ali pa kak lokalen nogometni derbi, Slovenci smo v preteklosti znali pokazati, da radi navijamo za svojo državo, svoj klub in svoje športne ljubljence.
2. Majhna država, številna odličja
Slovenci smo športen narod. Radi tečemo, kolesarimo, hodimo v hribe. In navijamo. V naši državici smo bili v zadnje četrt stoletja priča toliko športnim uspehom, da nam je marsikateri že ušel iz spomina.
Naši športniki so od osamosvojitve pa do danes osvojili 34 olimpijskih kolajn, od tega 6 zlatih, 10 srebrnih in 18 bronastih. Najuspešnejša disciplina na olimpijskih igrah je alpsko smučanje (7), sledijo pa veslanje (5), atletika (4) ter smučarski skoki (3), judo (3) in streljanje (3). Več ...
3. Uspehi v znanosti
Na svojih področjih ne blestijo le športniki, ampak tudi znanstvenice in znanstveniki, pa naj gre za naravoslovje, tehniko, družboslovje ali humanistiko. Za nizanje svetovnih uspehov bi potrebovali več poglavji, če ne knjig.
V zadnjem letu pa zagotovo velja omeniti, da so slovenski raziskovalci Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana prvi na svetu dokazali povezavo med okužbo z virusom zika med nosečnostjo in možganskimi okvarami ploda. Na kemijskem inštitutu so raziskovalci pod vodstvom dr. Simona Horvata odkrili gen za vitkost, kar ponuja nove možnosti za razvoj zdravil za z debelostjo povezan diabetes. Na Institutu Jožefa Stefana pa so raziskovalci pod vodstvom dr. Dragana Mihailovića odkrili novo vrsto spominskega elementa in rekordne hitrosti.
Raziskovalcem Kemijskega inštituta je uspelo določiti zgradbo pore toksina deževnika. Raziskovalci Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in podjetja Acies Bio d.o.o. iz Ljubljane so razvili nov antibiotik nove generacije učinkovit proti multirezistentnim bakterijam. Druga skupina raziskovalcev z biotehniške fakultete pa je dokazala, da je vrnitev velikih zveri v sodobno, gosto poseljeno Evropo mogoča.
4. Spadamo med najbogatejše države na svetu
Ne glede na to, o kakšnih socialnih stiskah vse poročamo mediji, Slovenci v svetovnem merilu spadamo med najbogatejše. Po BDP na prebivalca torej spadamo med najbogatejših 20 odstotkov držav na svetu, za nami je od 149 do 177 držav. Več ...
5. Slovenci zaznamo stisko in smo pripravljeni pomagati
Slovenci priskočimo na pomoč in se množično udeležujemo humanitarnih akcij in delujemo v okviru humanitarnih organizacij, vse večkrat pa pomagamo tudi kot posamezniki.
Pomagamo materialno, denarno ter s pomočjo in lepimi besedami. Humanitarni delavci pa poudarjajo, da so vedno znova presenečeni nad odzivom.
"Slovenci, po naših opažanjih, zelo zaznajo stisko ljudi in so pripravljeni pomagati po svojih zmožnostih," je izpostavila Anita Ogulin iz Zveze prijateljev mladine. Tereza Novak, izvršna direktorica Slovenske filantropije, pa navaja, da bi bile "razmere v Sloveniji bistveno slabše, če ne bi bilo toliko solidarnosti in predvsem prostovoljske pomoči znotraj humanitarnih organizacij." Več ...
6. "Oaza" varnosti in miru, kjer mnogi ne zaklepajo niti vhodnih vrat
V večjih mestih po Sloveniji je v primerjavi z nekaterimi tujimi prestolnicami še zmeraj varno hoditi zunaj, prav tako pa so še zmeraj območja, predvsem na podeželju, kjer ljudje ne zaklepajo vhodnih vrat. Da Slovenija ostaja "oaza" varnosti in miru potrjujejo tudi na slovenski policiji, kjer se sklicujejo tudi na številne mednarodne indekse, ki jo uvrščajo med skupino najvarnejših držav na svetu. Več ...
7. Zjutraj na Triglav, popoldne na morje
Tako majhen košček ozemlja, s takšno raznolikostjo. V enem dnevu lahko splezamo na najvišji vrh Triglav, se okopamo v morju in nato povečerjamo še ob Kolpi.
Pozimi se tako iz meglenih ali oblačnih mest lahko hitro odpeljemo v kraje, kjer je več sončnega vremena in odsotnost temperaturne inverzije, poleti pa se odpeljemo v višje ležeče kraje, v gozdove ali v bližino večjih vodnih površin, kjer se izognemo hudi poletni vročini. Več ...
8. Slovenija je peta najbolj zelena država sveta
Gozd nam postavlja nove izzive, hkrati pa nam zagotavlja bistveno večjo kakovost življenja, kot jo imajo državljani manj zelenih držav sveta. Več ...
9. Tudi če ni vaše, lahko naberete
10. Biotska raznovrstnost
Posebnost biotske raznovrstnosti v Sloveniji se kaže v sorazmerno velikem številu rastlinskih in živalskih vrst, različnih ekosistemov na majhni površini. Evidentiranih je bilo okoli 22.000 vrst, ki naj bi živele na tem območju. Ocenjeno število pa je še nekajkrat višje.
11. Čisto okolje in na vrhu v reciklaži smeti
Ločevanje in recikliranje smeti, ki smo se ju v začetku tako zelo otepali, sta postala del našega vsakdanjika. Slovenija se med državami članicami EU uvršča na prvo mesto pri ravnanju z odpadki. Odpadki odloženi ob robu ceste ali celo v naravi, pa nekaj kar vsi obsojamo, čeravno smo jim še vedno priča. Več ...
12. Čistna pitna voda
Letno imamo na razpolago kar 16.000 kubičnih metrov na prebivalca, kar je štirikrat več od evropskega povprečja. In morda ravno zaradi tega izobilja čiste pitne vode vsake toliko pozabljamo na to življensko pomembno dobrino in podtalnico onesnažujejo s pesticidi in ostalimi nevarnimi kemikalijami.
13. Dobro vino s svetovnim slovesom
Prejšnji konec tedna se je na Gospodarskem razstavišču končalo 58. mednarodno ocenjevanje vin. Več kot 40 degustatorjev iz 14-tih držav je med več kot 400 vzorci vin iz 21-tih držav izbralo najboljše. Slovenska vina so v vrhu.
Predstavnik OIV (International Organisation of Vine and Wine) Guido Baldeschi je na nedavnem mednarodnem ocenjevanju vin izpostavil: "Slovenska vina vsako leto bolj potrjujejo, da so protagonisti celotnega svetovnega vinskega scenarija. Vsem ljubiteljem vina toplo priporočam, da obiščejo to čudovito deželo in okusijo njena odlična vina."
To niti ni presenečenje; poznavalci vin glede na podnebje, sestavo tal in relief nekatere slovenske vinorodne lege uvrščajo med najboljše na svetu. Poznani vinski strokovnjak Steven Spurrier v vinski reviji Decanter vsak mesec objavi šest vin, ki jih po kakovosti še posebej priporoča. Konec lanskega leta so v tej reviji zbrali vsa njegova priporočila in objavili pet najboljših po njegovem izboru. Med njimi je tudi slovensko vino Leonardo letnik 2009, desertno vino sušene rebule, ki ga prideluje Marjan Simčič. Slovenija po kakovosti vina res sodi v svetovni vrh, a potenciala žal še ne zna izkoristiti. Več ...
14. Dobra izobrazba brez dolgov
Šolski sistem, za katerega vedno znova poudarjamo, kako bi lahko bil boljši, izven Slovenije navdušuje. Slovenske univerze se uvršajo visoko na svetovnih lestvicah. Ameriški režiser Michel Moore pa je slovenski izobraževalni sistem uvrstil celo v svoj zadnji dokumentarec Where to Invade Next."V ZDA študenti zaključijo izobraževanje z dolgom v višini 20.000, 30.000 ali celo 100.000 dolarjev," je dejal Moore ob snemanju prizorov v Sloveniji ter se vprašal: "Zakaj bi 22-letnike poslali v svet s takšnimi dolgovi? Menim, da to ni najboljša ideja."
Nad povprečje OECD se uvrščamo tudi z rezultati preverjanja finančne pismenosti in reševanja problemsko zasnovanih nalog v okviru mednarodne raziskave PISA. V zadnji raziskavi so slovenski 15-letniki dosegli 499 točk, kar je malenkost več od povprečja OECD, ki znaša 497 točk.
15. Dostopno in uspešno zdravstvo
Čeprav je na račun organizacije zdravstva, predvsem pa čakalnih dob, v zadnjih letih ogromno kritik, pa so zdravstvene storitve v Sloveniji še vedno dostopne vsem. Na urgencah sprejmejo vsakogar, ne glede na to, ali ima vplačuje v zdravstveno blagajno ali ne. Velika večina bolnikov, ki ima življensko ogrožujočo bolezen in so obravnavani v postopku nujno, je pregledanih v 24-ih urah. Ko gre za neurgentne preglede, se lahko tisti, ki nimajo niti osnovnega zdravstvenega zavarovanja, obrnejo na pro-bono ambulante. Za zavarovance, ki imajo sklenjeno tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje, v javnem zdravstvu ni doplačil.
In čeprav smo do naših zdravnikov velikokrat nezaupljivi, so glede strokovosti na večini področij v koraku z Evropo. Oba univerzitetna klinična centra uvajata inovativne metode. Ena takih je avtotransplantacija srca, ki jo je pri bolniku z malignim tumorjem na srcu nedavno izvedel predstojnik kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja Kirurške klinike UKC Ljubljana Tomislav Klokočovnik z ekipo. Onkološki inštitut v Ljubljani zaradi visoke kakovost zdravljenja in zdravstvene nege ter intenzivna dejavnosti v raziskovanju in izobraževanju, sodi med majboljše centre za onkologijo v srednji Evropi. Slovenija se lahko prav tako pohvali z zelo dobro oskrbo nosečnic. Uvrščamo se med države z najmanj tragičnimi primeri v porodnem obdobju. Dostopnost do postopkov zunajtelesne oploditve (iz sredstev ZZZS) je v Sloveniji večja kot v drugih državah, po uspešnosti izvedenih postopkov pa se uvrščamo v prvo polovico držav Evrope.
16. Na dopustu med 20 in 60 dni plus prazniki
17. Prijazna država do "novopečenih" staršev
Za "novopečene" starše je, vsaj kar se tiče plačanega materinskega, starševskega in očetovskega dopusta, v Sloveniji relativno dobro poskrbljeno. Slovenija spada med države, ki zagotavljajo več plačanega materinskega in starševskega dopusta, kot je predpisan s standardom, ki ga je s konvencijo 183 postavila organizacija ILO, in znaša minimalno 14 tednov. Več ...
18. Na cesti umre za dva razreda manj otrok
Čeprav smo še daleč od končnega cilja, ko bo letna statistika ostala prazna, pa veseli, da v primerjavi s časi osamosvajanja na naših cestah vsako leto preživita za dva razreda otrok več, prav tako je veliko manj poškodovanih.
Napredek na področju varnosti otrok tako kot tudi sicer na področju varnejših cest ni prišel sam od sebe. Prelomne točke so se zgodile z večkrat posodobljeno in modernejšo zakonodajo, ki je predpisala uporabo otroških sedežev v avtomobilih in kolesarskih čelad za mlajše od 14 let. Več ...
19. Na potni list boste čakali le sedem delovnih dni
20. Egalitarna država
Podatki Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), kažejo, da se prepad med bogatimi in revnimi v večini razvitih gospodarstev sveta povečuje, a Slovenija ostaja v vrhu držav z najmanjšo stopnjo dohodkovne neenakosti.
Povprečen dohodek najbogatejše desetine prebivalstva držav članic te organizacije je devetkrat večji od najrevnejše desetine, še pred 25 leti je bilo razmerje sedem proti ena. Države z najmanj razlikami v dohodkih so Danska, ki ji sledijo Slovenija, Slovaška in Norveška. Največje razlike med najnižjimi in najvišjimi dohodki so v Čilu, Mehiki, Turčiji in ZDA.
21. Enakopravnost spolov ne le v teoriji, ampak tudi praksi
Na lestvici enakopravnosti spolov Svetovnega ekonomskega formuma (WEF) še vedno vodijo skandinavske dežele, a tudi Slovenija se je uvrstila relativno dobro. V primerjavi z letom 2014 se je leta 2015 povzpela za 14 mest in se uvrstila na spodobno deveto mesto s 0,784 točkami. Na prvem mestu je z 0,881 točkami Islandija, sledijo Norveška, Finska Švedska in Irska.
Slovenija se je najbolje odrezala področju politike, kjer je v primerjavi z lanskim letom dosegla tudi največji napredek, slabše na področju gospodarstva in izobrazbe, najslabše pa na področju zdravja. WEF v poročilu o enakopravnosti spolov v 145 državah sicer ugotavlja, da bo potrebnih 118 let, da bi premostili gospodarski razkorak med spoloma.
Kultura in umetnost sta del družbe in v Sloveniji zagotovo ne živita le v ustanovah, kjer balet in opere ustvarjajo poklicni glasbeniki. Dobro urejene mreže glasbenih šol, kulturnih društev in knjižnic prinašajo kulturo tudi v najmanjše kraje po državi.
23. Bogata kulturna dediščina
V zgodovinsko pomembne objekte, ki so zaznamovali našo zgodovino vse od prazgodovine, se lahko zaletite malodane na vsakem koraku. Cerkvice na gričkih in gradovih pa so neznanski zgodovinski viri. Si predstavljate, da bi se naša zgodovina pričela šele tam okoli leta 1629? Takrat je bila namreč zgrajena uradno najstarejša stavba v Avstraliji - Weibbe Hayes Stone Fort.
24. Jezikovna raznolikost
Ta poseben, lep in težaven jezik, ki je s svojo dvojino prava izjema, govori okoli 2,4 milijona ljudi. Na tako majhnem prostoru in s tako malo govorci pa smo uspeli razviti, kar 46 jasno izoblikovanih narečij, porazdeljenih v šest pokrajinskih skupin: koroško, gorenjsko, dolenjsko, primorsko, rovtarsko, štajersko in panonsko. Da je slovenščina jezikovno bogat in modern jezik, pa je leta 1550 s prevodom katekizma, peti na svetu in prvi prevod v slovanskem jeziku, dokazal že Primož Trubar.
25. Od kranjske klobase, čevapčičev pa do falafla
Naša prehrana je izjemno raznolika in se razliko od regije do regije. Kaj, celo od vasi se prepirajo, katera ima "pravi" recept za žlikrofe, kremšnito, golaž, potico, kranjsko klobaso ali nenazadnje čevapčiče. Z globalizacijo pa je del vsakdanjika postala tudi nepogrešljiva pica, kitajska hrana ali pa falafel.
rdeča garda, partizančki so leta 45 pokurili še tisto kar ni gorelo, vse gradove, vile, plemstvo se je izsellilo, vsak …
Kot zaveden slovenec ti lahko povem, da ti nam pravim slovanom ter kristjanom lahko povlečeš KITO in to večkrat kajti …
zakaj je dobro ziveti v Sloveniji?? resnicno nevem enega samega odgovora!! res je bolje biti v slo kot v morilski …