Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) na podlagi raziskave med slovenskimi osmošolci ugotavljajo, da mladi v povprečju igrajo računalniške igre slabi dve uri na dan, med vikendi pa skoraj 2,5 ure. Ob tem opozarjajo, da ima lahko pretirano igranje računalniških iger tudi druge posledice za zdravje mladostnikov.

V lanskem letu je NIJZ v sodelovanju z Mladinskim združenjem Brez izgovora v okviru projekta Norveškega finančnega mehanizma »Za zdravje mladih« izvedel raziskavo o nekemičnih ali vedenjskih zasvojenostih mladih v Sloveniji. "V raziskavi o računalniških igrah se nismo osredotočili na vrste iger med mladimi, temveč na intenzivnost njihovega igranja in potencialno zasvojenost," pojasnjujejo na NIJZ-ju. V vzorec so vključili približno pol deklet in pol fantov v povprečni starosti 13 let in pol.

"Podatki tudi kažejo, da mladi začnejo igrati računalniške igre v povprečni starosti dobrih sedem let, med delavniki tej aktivnosti namenijo povprečno 1,7 ure dnevno, ob koncih tedna pa skoraj 2 uri in pol ur na dan," ugotovitve povzema vodja raziskave dr. Mirna Macur z NIJZ.

Zasvojenost z računalniškimi igrami

Rezultati so pokazali, da 2,5 odstotka slovenskih osmošolcev ustreza diagnozi zasvojenih z računalniškimi igrami. Pretirano igranje računalniških iger je bolj tipično za fante kot za dekleta, omenjeni posamezniki pričnejo igrati računalniške igre prej kot ostali (pri povprečni starosti 5,5 let) in igrajo bistveno več od ostalih (med delovnimi dnevi 5,4 ure na dan, ob sobotah in nedeljah pa v povprečju 6,9 ur dnevno).

"Raziskave opozarjajo na povezavo med slabim učnim uspehom in pretiranim igranjem računalniških iger, ki vodijo tudi v motnje pomanjkanja pozornosti. V naši raziskavi smo primerjali samonadzor osmošolcev, ki  ustrezajo diagnozi zasvojenih z računalniškimi igrami, z ostalimi osmošolci," še poudari dr. Mirna Macur in poudarila, da se strastni igralci računalniških iger med slovenskimi osmošolci statistično značilno razlikujejo od svojih sošolcev.

• PREBERITE TUDI: Pokemon GO: Za in proti

V večji meri se vključijo v razburljive dogodke, tudi če imajo naslednji dan izpit, bolj so nagnjeni k uživanju v tveganih aktivnostih, bolj uživajo, ko dražijo in nadlegujejo druge ljudi,  o sebi pravijo, da se počutijo kot da so tempirana bomba, hitreje izgubijo živce, ko se razjezijo, pogosteje ne delajo domačih nalog.

"Poleg slabšega samonadzora ima pretirano igranje računalniških iger tudi druge posledice  še posebej na duševno zdravje mladostnikov, ki se v zadnjih letih slabša, zato je zelo pomembno, da bi osveščanju staršev, učiteljev in mladostnikov ter krepitvi duševnega zdravja v prihodnje namenili več pozornosti," sklenejo pri NIJZ-ju.

dezurni@zurnal24.si