Po podatkih državnega pravobranilstva je Slovenija od uveljavitve zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki je stopil v veljavo  januarja 2007, izplačala za 1,12 milijona evrov odškodnin. Skupaj z odškodninami v postopkih pred Evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu pa je država izplačala že več kot  2,5 milijona evrov.

Od 1. januarja 2007 do 30. decembra 2010 je državno pravobranilstvo prejelo 1889 zahtevkov za odškodnino, njihova vrednost pa je znašala nekaj manj kot 13,8 milijona evrov. Rešili so 1699 zahtevkov, v katerih je bilo izplačanih za 1,12 milijona evrov odškodnin. Na državnem pravobranilstvu poudarjajo, da podatek vključuje tudi odškodnine za primere, ki jih je Evropsko sodišče za človekove pravice odstopilo v reševanje Sloveniji.

Prvo odškodnino zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku je  Evropsko sodišče za človekove pravice Sloveniji dosodilo leta 2000 v zadevi Majarič, pritožniku pa je bilo dosojeno takratnih 300.000 tolarjev odškodnine.
Največ odškodnin je Slovenija plačala leta 2006, slabih 635.000 evrov, leta 2008 je država izplačala za dobrih 490.000 evrov odškodnin, do 7.decembra 2010 pa še 18.791 evrov.

411 zadev še odprtih
Konec leta 2010 je bilo pred Evropskim sodiščem za človekove pravice odprtih še 411 zadev, v katerih je tožena stranka država Slovenija. Ob tem na pravobranilstvu opozarjajo, da je lahko odprta še kakšna zadeva več, saj je državno pravobranilstvo o pritožbi obveščeno šele potem, ko je vložena na evropsko sodišče.

Število sodnih zaostankov sicer v zadnjih letih po podatkih pravosodnega ministrstva upada. Leta 2005 je takratni pravosodni minister Lovro Šturm uvedel projekt Lukenda, poimenovan po Franju Lukendi, katerega uspeh na evropskem sodišču se označuje kot enega pomembnejših, saj so z njim zagotovili dodatne sodnike za reševanje sodnih zaostankov, ohranila pa ga je tudi aktualna vlada.