31. maja 1988 sta republiška služba državne varnosti (SDV) in varnostna služba Jugoslovanske ljudske armade (KOS) zaradi suma izdaje vojaške skrivnosti aretirali komentatorja Mladine Janeza Janšo in Ivana Borštnerja, zastavnika JLA.

Mladina je namreč objavila članek Noč dolgih nožev, spisan na podlagi pridobljenega magnetograma s seje Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, na katerem so zaradi takratnih liberalnih pozivov iz Slovenije govorili o nujnosti aretacij problematičnih članov Zveze socialistične mladine Slovenije. Magnetogram so ukradli visokemu članu slovenskega komunističnega vodstva Jožetu Smoletu, prek Igorja Bavčarja pa se je znašel v Janševih rokah. SDV je v tajni preiskavi prostorov na Cankarjevi 10 magnetogram našla, poleg tega pa še dva vojaška dokumenta, s čimer so dobili podlago za sprožitev aretacij.

3. junija je sledilo pridržanje notranjepolitičnega urednika Mladine Davida Tasiča, medtem ko oblastem ni uspelo aretirati četrtega obtoženega, tedanjega odgovornega urednika Mladine, Francija Zavrla. V skupini za aretacije je deloval tudi Drago Isajlovič, v Pahorjevi vladi sporni svetovalec finančnega ministra Francija Križaniča in lobist.

18. julija se je začel proces proti četverici. Sojenje trem civilistom in pripadniku JLA je potekalo za zaprtimi vrati vojaškega sodišča v Ljubljani, proces je potekal v srbskem jeziku, Janša in Tasič kot civilista pa nista imela možnosti zastopanja civilnega odvetnika. Zavrl se je edini branil s prostosti.

Pred sodiščem so v dneh procesa potekala zborovanja civilne družbe, združene okoli Odbora za varstvo pravic Janeza Janše, ki se je po aretacijah ostalih obtoženih 3. junija preimenoval v Odbor za varstvo človekovih pravic. Odbor je vodil Igor Bavčar.

Vrhunec je pomenilo zborovanje 30 tisoč ljudi na Kongresnem trgu, kar je bila najmnožičnejša organizacija civilne družbe v času tako imenovane slovenske pomladi. Osrednja ost protestov je bila uperjena proti kršenju osnovnih človekovih pravic, množica je zahtevala politične reforme in demokratične spremembe v takratni jugoslovanski federaciji.

Poslali so jih v zapor

Na dan izreka sodbe, to je 27. julija 1988, je pred vojaškim sodiščem v Ljubljani protestiralo okoli 15 tisoč ljudi. Sojenje se je zaključilo z izrekom štiriletne zaporne kazni strogega zapora Borštnerju, Zavrl in Janša sta bila kaznovana s poldrugim letom zapora, Tasič pa s petimi meseci zapora. Sredi oktobra 1988 je Vrhovno vojaško sodišče v Beogradu potrdilo sodbo ljubljanskega vojaškega sodišča, Tasiču pa kazen celo zvišalo na deset mesecev zapora.

Leta 1995 je Slovensko vrhovno sodišče proces razveljavilo, četverica pa je bila rehabilitirana.