Slovenija je pred 23-timi leti državljane tedanjih republik SFRJ zbrisala iz registra stalnega prebivalstva in jih prenesla v t. i. pasivno evidenco, s čimer so izgubili nekatere socialne pravice, nekateri pa so morali tudi zapustiti Slovenijo.

Od izbrisa do danes so potekale različne aktivnosti za ureditev njihovega položaja, pri čemer so bile odločilne odločitve ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice. To je Sloveniji leta 2012 tudi naložilo pripravo sheme za izplačilo odškodnin, ki jo prinaša zakon o odškodninah za izbrisane.

Slovenija plačuje

Od 18. junija lani, ko se je začel izvajati zakon o odškodninah za izbrisane, pa do torka so po podatkih ministrstva za javno upravo upravne enote od omenjenih priznanih nekaj več kot 17,5 milijona evrov odškodnin izplačale nekaj več kot 4,4 milijona evrov, od tega 426.060 evrov v letošnjem letu. V letošnjem proračunu je sicer za ta namen zagotovljenih sedem milijonov.

Če se izbrisani ne strinjajo z višino odškodnine, kot jim jo v upravnem postopku namenja zakon, lahko odškodnino zahtevajo tudi preko sodišča, pri čemer pa odškodnina ne sme preseči trikratnika zneska, ki bi ga dobili v upravnem postopku.

Po podatkih državnega pravobranilstva, ki v omenjenih primerih zastopa državo, so jim sodišča do ponedeljka posredovala 22 takšnih tožb, v katerih izbrisani tožniki skupaj zahtevajo nekaj manj kot 1,5 milijona evrov. Po podatkih pravobranilstva sodišča do zdaj sicer niso odločila še v nobeni od zadev.