Blaž Furjan bi moral 30. maja 1997 sleči uniformo Slovenske vojske, a so ga namesto tega na ta dan pokopali. V noči na 27. maj je v ljubljanski vojašnici, ki je takrat nosila ime po Francu Rozmanu-Stanetu, storil samomor, se glasi uradna verzija, ki pa ji njegova sestra Barbara Furjan Gregorovich ni nikdar verjela.

Rezultate svoje raziskave o bratovi smrti je leta 2013 razkrila v knjigi V imenu resnice, po kateri so na njeno pobudo štiri leta kasneje posneli istoimenski enourni igrano-dokumentarni film. V njem so se očitno prepoznali Božidar Martin (Darko) Njavro, Franci Oražem in Marko Poje, saj so proti njegovim avtorjem, ob Furjanovi režiserju Dejanu Babosku ter novinarjem Cirilu Brajerju, Mateju Šurcu in Avgustu Cvetežarju vložili odškodninsko tožbo za 38.000 evrov.

Foto: D. M. Barbara Furjan Od varnostnika zahteval čevlje

Tožniki menijo, da je iz filma razvidna njihova vloga pri domnevnem umoru takrat 19-letnega Koprčana, prikrivanju sledov in izogibanje kazenskemu pregonu. In kaj naj bi se sploh dogajalo? Po besedah Furjanovih vojaških kolegov so se usodnega večera okrog enajstih še pogovarjali, nato pa naj bi se odkradel iz sobe, izmaknil kalašnikovko častne straže, ki naj bi jo prej moral čistiti - svojo je zaradi skorajšnjega končanja vojaškega roka že oddal - in skrivoma, kar bos, zapustil kasarno.

Nedaleč od carinskega skladišča v Mostah naj bi varnostniku ukazal, naj mu da čevlje in pokliče policijo, ter se ustrelil z avtomatsko puško. Po mnenju Furjan Gregorovicheve pa je bilo v preiskavi veliko nejasnosti, varnostnik denimo menda ni slišal strela, čeprav je bil oddaljen le nekaj deset metrov, po svojih besedah je bil neoborožen, v policijskem poročilu pa naj bi bilo navedeno, da je imel pištolo.

Družina pokojnega Blaža se tudi sprašuje, zakaj so našli prazen tulec, krogle pa ne, zakaj ga je obgrizel policijski pes, zakaj različna poročila o številu strelnih ran – na obdukcijskem poročilu sta omenjeni dve, a menda zaradi napake tipkarice - zakaj bi od varnostnika zahteval, da pokliče policijo. Zanima jo tudi, zakaj je SV takoj ponudila kremacijo trupla, čeprav "pri samomorih to ni navada", kar je družina zavrnila.

Zavrnitev tožilstva

"Nekdo s policije mi je predlagal, naj vložimo tožbo zoper neznanega storilca. Šele v času obrambnega ministra Romana Jakiča sem dobila kopije spisa o bratovi smrti; vložila sem tožbo, zaslišali so nekaj oseb, tožilstvo pa nas je po dveh letih zavrnilo, češ, ni utemeljenega suma za uvedbo preiskave," je o svoji borbi povedala Furjan Gregorovicheva.

Mladi nabornik je sicer prevažal častnike, prijateljem pa naj bi omenil, da so ga v vojski snubili za neke dvomljive posle. Vendar v filmu njegova sestra po svojih besedah ni s prstom pokazala na trojico tožnikov: "Nikogar nisem omenila z imenom. Kritična ost filma V imenu resnice je usmerjena v delo oblastnih organov v delu preiskovanja in pregona ter vojaških oblastnih struktur, ki niso sposobne ustrezno obravnavati in sprocesirati odklonskih ravnanj, do katerih prihaja v njihovih vrstah."

Sodna dvorana polna podpornikov

Če se po jutru dan pozna, bo pravdanje zaradi filma dolgotrajno. Na pripravljalnem naroku sredi lanskega poletja sta pooblaščenca dveh toženih strank vložila zahtevo za izločitev sodnice Vere Gams Premerl, ki jo je predsednik sodišča zavrnila ravno danes, obravnavo pa preložila še decembra, takrat zaradi bolezni novinarja Brajerja.

Na ljubljanskem okrožnem sodišču smo se tako spet zbrali šele včeraj. In to ne samo stranke v postopku s svojimi odvetniki ter novinarji, pred glavnimi vrati je postopala trideset-, morda štiridesetglava množica podpornikov Barbare Furjan Gregorovich, ki je v rokah držala majice z napisom V imenu resnice: "Tukaj sta tudi moja oče in teta, večine ostalih pa ne poznam, so iz skupine STOP Lažnivim medijem in so se organizirali sami. Lepo, da so prišli, in verjamem, da jih bo prihodnjič še več."

Dvorana številka 118 je pokala po šivih in, roko na srce, se odvetnika Antonia Novaka, pooblaščenca tožnikov Njavra, Oražma in Pojeta, zaradi njegovega tihega govorjenja in nedelujočega ozvočenja res ni razumelo. Od novih dokaznih predlogov, ki jih je vložil v sodni spis, je bilo razbrati predvsem nasprotovanje postavitvi dveh prič, ki bi jih zaslišali pooblaščenci toženih, nekdanjega morisovca, torej vojaškega specialca Mitje Kunstlja, znanega iz afere Depala vas, in Braneta Praznika, med drugim avtorja knjige Branilci domovine II, trgovci s smrtjo, v kateri da blati Njavra.

To je cirkus!

Po glasnih pritožbah podpornikov Furjanove, da nič ne slišijo, so le usposobili ozvočenje, sodnica Gams Premerlova pa jih je ob tem mirila. Kljub temu so dvakrat z aplavzom nagradili izjave pooblaščencev toženih strank, najbolj dejavna sta bila odvetnika David Sluga, široki javnosti znan že od svojih mladih nog po glavni vlogi v filmu Poletje v školjki, in Edvard Bavcon. Sploh Sluga je potem, ko je sodnica v dvorana poklicala dva varnostnika, ki naj bi javnost odstranila iz dvorane, če bo še enkrat zaploskala, zahteval njeno izločitev, saj naj bi kršila določbe pravnega postopka in videz svoje apriorne nepristranskosti.

Zahtevi po izločitvi Gams Premerlove so se pridružili tudi drugi pooblaščenci toženih strank, Bavcon je ob tem dodal, da jo je poleg tega še kazensko ovadil zaradi utemeljenega suma kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali pooblastil, ker ni hotela preložiti obravnave kljub izkazanemu potrdilu o nesposobnosti udeležbe njegove stranke Cirila Brajerja, ta je hudo bolan, a je nazadnje vseeno prišel. Ni pa bilo režiserja Dejana Baboska, ki je na filmskem festivalu v Cannesu.

Podporniki so po vsem dolgovezju začeli zapuščati dvorano ob vzklikih "to je cirkus" in da "ne bo izdana sodba v imenu ljudstva", pooblaščenci toženih pa imajo zdaj 30 dni časa, da preučijo nove dokazne predloge nasprotne strani. Naslednja obravnava je razpisana za 12. september. Kot smo še neuradno izvedeli, naj bi se bili tožniki pripravljeni sprijazniti z opravičilom Furjan Gregorovicheve in filmske ekipe.

domen.mal@styria-media.si