Kot pravijo v zvezi, je nova socialna zakonodaja v več točkah problematična, nanjo pa niso pripravljeni tudi centri za socialno delo (CSD).

Samostojni svetovalec pri ZSSS Goran Lukič je med drugim izpostavil dejstvo, da novi zakon ukinja državne štipendije za dijake, mlajše od 18 let. "Dijaška organizacija Slovenije je opozorila, da bo 18 tisoč mladoletnim dijakom, ki so prejemali štipendijo, le ta mirovala," je povedal Lukič in dodal, da ni jasno, na kakšen način se bo izguba štipendije kompenzirala z otroškim dodatkom. Družine teh dijakov bodo namreč v nekaterih primerih upravičene do višjega otroškega dodatka.

Po njegovem mnenju je problematičen tudi varstveni dodatek, ki ga ureja zakon o socialnovarstvenih prejemkih. Nekateri upravičenci so se namreč ustrašili ob omembi vpisa prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v zemljiško knjigo in omejitve pri dedovanju. Ker zaradi tega niso želeli uveljavljati pravice do dodatka, Lukič upa, da bodo pristojni na CSD (kjer se bo po novem zakonu uveljavljalo vse pravice iz javnih sredstev) upravičencem znali jasno razložiti pomen omenjenega.

Zorko je izpostavil, da centri za socialno delo nimajo dovolj zaposlenih za izvajanje določil novega zakona. Dodal je, da je vprašljiv tudi informacijski sistem, ki ga bodo centri uporabljali za reševanje vlog za pridobitev pravic do denarnih prejemkov, subvencij oziroma znižanih plačil. Po njegovih informacijah ga namreč v centrih še niso preizkusili.

Kot pravi, se pojavlja tudi vprašanje verodostojnosti podatkov o vrednosti premoženja in lastništvu, ki so v več bazah in bodo podlaga za sprejemanje odločitev o dodelitvi posamezne socialne pravice.

Predsednik ZSSS Dušan Semolič pa je poudaril, da je treba novo socialno zakonodajo še enkrat pregledati in upoštevati nekatere spremembe. "Eksperimentiranje tu ni dovoljeno," je dejal.