Največkrat so volivci svojo voljo izražali na predhodnem zakonodajnem referendumu, ki ga nova ureditev ne pozna več. Naknadnih zakonodajnih referendumov je bilo šest. Odkar je v veljavo stopila nova ureditev referenduma in ljudske iniciative, je bil zakonodajni referendum razpisan trikrat, nazadnje decembra lani, ko so volivci odločali o uveljavitvi zakona o Radioteleviziji Slovenija.

Zgodovina referendumov
1996: Prvič smo Slovenci odločali na referendumu leta 1996, ko smo se odločali o volilnem sistemu. Referenduma se je udeležilo 38 odstotkov volivcev; za večinski volilni sistem je glasovalo 44,5 odstotka, za proporcionalnega 26,2 odstotka, za kombiniranega pa 14,4 odstotka volivcev.

1999: Januarja 1999 je potekal predhodni zakonodajni referendum o financiranju izgradnje Termoelektrarne Trbovlje 3. Volilna udeležba je bila 27-odstotna, za je glasovalo slabih 20 odstotkov glasovalcev.

2001: Z dobrimi 72 odstotki glasov je bila zavrnjena novela zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo. Udeležba je bila 35-odstotna.

2003: Januarja sta potekala referenduma o železnicah in o vračanju vlaganj v telekomunikacijsko omrežje. Za preoblikovanje Slovenskih železnic v holding s tremi odvisnimi družbami je glasovalo dobrih 47 odstotkov volivcev. Za vračanje vlaganj v telefonijo je glasovalo dobrih 76 odstotkov upravičencev. Udeležba je bila 31-odstotna.

2003: Marca sta potekala posvetovalna referenduma o EU in zvezi Nato. Za to, da Slovenija postane članica EU, je glasovalo 89 odstotkov volivcev, za vstop v zavezništvo pa je glasovalo 66 odstotkov. Volilna udeležba je bila 60-odstotna.

2003: Septembra je potekalo glasovanje o tem, ali naj bodo trgovine ob nedeljah zaprte. Glasovalo je 27 odstotkov volilnih upravičencev, za zaprtje trgovin jih je glasovala večina, slabih 58 odstotkov.

2004: Aprila je potekal naknadni zakonodajni referendum o tako imenovanem tehničnem zakonu o izbrisanih. Volilna udeležba je bila 31-odstotna, 94 odstotkov udeležencev je zakonu nasprotovalo.

2005: Septembra so državljani odločali o uveljavitvi zakona o RTV Slovenija. Referenduma se je udeležilo dobrih 30 odstotkov volivcev, dobrih 50 odstotkov jih je bilo za zakon.

2006: Januarja je bil izveden posvetovalni referendum o občinah, na katerem so prebivalci dotičnih naselij glasovali o ustanavljanju novih občin. Rezultati so pokazali, da so se prebivalci odločili za še 12 novih občin.

2006: Aprila je bil izveden še drugi posvetovalni referendum o občinah, ki je zajemal področja 8 možnih novih občin. Prebivalci so podprli ustanovitev petih novih občin.

2007: Novembra so volivci odločali o uveljavitvi zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic. Referenduma se je udeležilo skoraj 58 odstotkov volivcev, ki so zakon zavrnili z dobrimi 71 odstotki glasov.

2008: Junija je potekal posvetovalni referendum o ustanovitvi pokrajin, ki se ga je udeležilo slabih 11 odstotkov volivcev. Na desetih referendumskih območjih so se strinjali z ustanovitvijo predvidene pokrajine, v treh pa so jim nasprotovali.

2009: Pred tremi leti so volilni upravičenci na dotičnem območju odločali o ustanovitvi občin Mirna in Ankaran. Volilna udeležba je bila 33,92-odstotna. Medtem ko je Mirna že postala samostojna občina, pa končna odločitev o Ankaranu kljub volji volivcev še ni padla.

2010: Junija so državljani na referendumu z nekaj več kot 51 odstotki glasov podprli uveljavitev arbitražnega sporazuma s Hrvaško. Volilna udeležba je bila nekaj več kot 42-odstotna.

2010: Decembra so volivci odločali o uveljavitvi zakona o Radioteleviziji Slovenija. Referenduma se je udeležilo 14,78 volivcev, z 72,33 odstotki glasov pa je bil zakon zavrnjen.

Želja po spremembah
V zadnjem času se veliko razpravlja o spremembah referendumske zakonodaje. Koalicija se zavzema za spremembe, saj je prepričana, da so referendumi prepogosti. Med predlogi je tudi ta, da bi uvedli referendumski dan (ali dva), to je dan, ko bi se izvajali referendumi. Opozicija njihovemu predlogu nasprotuje, saj meni, da je referendum najvišja oblika demokracije, ki državljanom omogoča nadzor nad oblastjo, kar je nesprejemljivo omejevati.