Vlada Roberta Goloba je morala zaradi energetske krize in inflacije rokave zavihati takoj, ko je nastopila mandat. Na področju energetike je doslej sprejela več ukrepov, od regulacije cen bencina in dizla ter omejitev cen elektrike in plina, do začasnega znižanja DDV na dobavo elektrike, zemeljskega plina, lesa za kurjavo ter na daljinsko ogrevanje in energetskega dodatka za najranljivejše. Obeta se tudi regulacija cen kurilnega olja.

Te dni je bil sprejet tudi paket energetske zakonodaje v primeru eskalacije na trgu električne energije in zemeljskega plina, poleg tega bo država gospodarstvu pomagala s subvencioniranjem najmanj 30 odstotkov energetskih stroškov, če so cene energije letos zrasle vsaj za dvakratnik povprečja v preteklem letu. Za prihodnje leto, ko bo draga energija za gospodarstvo še precej večja težava, so napovedani dodatni ukrepi, ki naj bi bili lahko vredni čez milijardo evrov.

Napovedano je tudi posredovanje v zvezi s prehransko oz. splošno draginjo. Če bo potrebno, naj bi vlada po energetskem draginjskem dodatku uvedla še prehranskega, Golob pa je omenil še možnost znižanja DDV za nekatera živila. Jeseni naj bi bila posodobljena višina minimalnih življenjskih stroškov in z njimi višina minimalne plače.

Manjka spodbujanje javnega prevoza

"Vladi vsekakor štejem v plus, da v tem začetnem obdobju, vsaj ekonomsko, ni naredila nobene večje napake, v minus pa ji štejem, da je razmeroma počasna," je prvih 100 dni vlade ocenil ekonomist Pahor. Ukrepi so po njegovih besedah skladni z dogovori na ravni EU in primerljivi s tistimi, ki jih sprejemajo druge države – tudi po finančnem učinku. "Slovenija pa je krepko v drugi polovici evropskih držav glede časa sprejemanja ukrepov za blažitev učinkov visokih cen energije in hrane," je opozoril Pahor.

"Prejšnja vlada je ukrepe sprejemala hitro, a to bili so res rokohitrski ukrepi, ki so spregledali širšo sliko. Sedanja vlada se bolj zaveda stare ekonomske maksime, da zastonj kosila ni in se bolj prepriča, da ima denar za vsako kosilo, preden ga postreže državljanom," je ocenil. Med ukrepi pa pogreša spodbujanje uporabe javnega prevoza, česar so se lotile praktično vse evropske države. Sprašuje se, "ali je to spregled resornega ministrstva ali priznanje kapitulacije v zvezi z javnim prevozom v Sloveniji".

Davčna zakonodaja gre v pravo smer

Med drugimi odmevnejšimi potezami nove vlade je predlagana davčna zakonodaja – osnutki novel zakonov o dohodnini, o trošarinah, o davčnem postopku in o finančni upravi. Največ zanimanja žanjejo predlagane spremembe novele zakona o dohodnini, sprejete v času prejšnje vlade, ki je prinesla več razbremenitev.

"Reforma prejšnje vlade, ki je bistveno zviševala splošno davčno olajšavo, je bila med prebivalstvom in v gospodarstvu dobro sprejeta, kar je razumljivo, saj je prinesla zniževanje dohodnine za zaposlene, a strokovno smo je številni kritizirali," je spomnil ekonomist. "Zato je po mojem mnenju ustavitev tega zviševanja prava poteza, sploh glede na visoko inflacijo in prihajajočo recesijo," je dodal. Za enako fiskalno ceno bi bilo v sedanjih razmerah po njegovem mnenju bolj smiselno zniževati stopnje DDV.

Pahor pa upa, da se bo osnutek novele v prihodnje še spremenil in da bo kakšna Foto: Vlada RS 15. vlada RS iz predloga odpravljena. "Smiselno bi bilo na primer obdržati usklajevanje mej razredov z inflacijo in ne dvigati stopnje davka v najvišjem razredu. Če koalicijski partnerji želijo 50-odstotni davčni razred, lahko za te namene oblikujejo tudi nov razred z resnično visoko mejo," je popisal svoje videnje.

Glede celovite davčne reforme, ki jo vlada napoveduje za poznejši čas, pa je poudaril, da bo morala predvsem nasloviti nesorazmerje med davki, pobranimi iz dela, in davki na kapital, ki so v Sloveniji "izrazito nizki". Prav zato je pomembno, da se pri slednjih najde pravo razmerje med obdavčevanjem premoženja kot takega in prihodki iz naslova premoženja, je dejal. Treba je zasledovati cilj čim boljše aktivacije in izrabe premoženja, po drugi strani pa se izogibati dvakratnemu obdavčevanju premoženja, je opozoril. "Pomembno je tudi, da so davki na premoženje nizki in bolj ali manj nevtralni glede tipa premoženja - na primer, da se z enakim odstotkom obdavči imetje nepremičnine, delnice ali pa denar na računu," je dodal.

Vlada trd pogajalec

In kaj vlado čaka v prihodnje? "Evropa in z njo Slovenija bo skoraj neizbežno zašla v recesijo. To kažejo zgodnji indikatorji, kot so indeksi zaupanja in stanje novih naročil," je posvaril Pahor. "Do tega nas morda loči še kakšno leto, vlada mora v tem času državo kar najbolje pripraviti na to, predvsem z ustreznimi socialnimi politikami in programi pomoči gospodarstvu," je prepričan ekonomist.

Po njegovih besedah bo treba v tem vmesnem času ob visokih cenah pomagati predvsem gospodarstvu. Za uspešen izid iz recesije bo treba izboljšati mehanizme črpanja evropskih sredstev in njihovo porabo, je poudaril.

Na daljši rok pa nas neizogibno čaka resna pokojninska reforma, je opomnil. "Očitni kratkoročni ukrepi so že po predlogih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj podaljševanje minimalne starosti za upokojitev, sam vedno zagovarjam tudi krepitev kapitalskih stebrov (2. in 3.) pokojninskega zavarovanja. Veliko prostora je pri delovni aktivaciji starejših, za katere je trenutna davčna ureditev izjemno destimulativna," je povzel.

V zvezi s socialnim dialogom pa je Pahor menil, da se je vlada v nekaterih primerih, denimo pri odkupu pšenice in pri zahtevah javnega sektorja, pokazala kot "kar trd pogajalec". "Vprašanje pa je, če bo to trdnost uspela obdržati, če se ji bo začela dogajati ulica. Biti trd pogajalec sicer ne pomeni, da dialoga ni mogoče voditi," je povedal. Kot je podčrtal, pa ob veliki zadolžitvi v času covidne krize vlada zdaj nima veliko maneverskega prostora za dodatno zadolževanje, kar da ji "zelo zožuje možnosti pri popuščanju socialnim partnerjem". "A če bo vodila jasno in transparentno politiko, ji bo verjetno to uspevalo tudi ob trših stališčih," je dejal.