Boljša in hitrejša komunikacija med napravami in večja zanesljivost omrežja, ki ju omogoča 5G, sta idealni za prenos podatkov s senzorjev in dronov, ki spremljajo razmere na poljih, pašnikih, v hlevu in zaznajo, kdaj rastline potrebujejo zalivanje, pesticide ali gnojila, kdaj je pravi čas za obiranje pridelkov ter spremljajo zdravje in vedenje živali.
S preciznim kmetijstvom, kjer so pametne tehnologije, od umetne inteligence, strojnega učenja do drugih orodij interneta stvari, povezane v omrežje 5G, bodo prepoznavanje slik, satelitsko daljinsko zaznavanje in veliki podatki združeni s celovitimi sistemi za upravljanje informacij. Namakalni sistemi, ki se vklopijo v najbolj optimalnem delu dneva, živina se pase na prehransko najbolj optimalnih območjih, količina gnojil je pametno razporejena, pametni droni in video analitika s pomočjo umetne inteligence nadzira morebitne izbruhe bolezni, invazije plevela in ostalih škodljivcev bodo del kmetijskega vsakdanjika. Kmetu pa je na voljo podroben pregled nad stanjem na posestvu, kar omogoča preciznejše odločanje o nadaljnjih ukrepih.
Pametne ovratnice in robotski traktorji
Tako po svetu in tudi pri nas teče že vrsta pilotnih projektov možne uporabe pametne tehnologije v povezavi s 5G, od robotskih traktorjev, dronov, pametnih ovratnic, robotov, ki obirajo pridelke, do pametnih čebelnjakov.
Singapursko podjetje Umitron uporablja algoritme strojnega učenja in slikovno analitiko za spremljanje prehranjevanje rib v realnem času. V kombinaciji s pametnimi krmilniki ribogojci tako lahko prek pametnega telefona nadzirajo količine in intervale prehranjevanja. To poenostavlja delo, da se delavci lahko osredotočijo na druge naloge.
Na drugi strani so v britanskem projektu Rural First, v katerem je sodeloval konzorcij partnerjev, preizkušali različne možnosti uporabe tehnologije 5G v odročnejših območjih, ki imajo običajno slabo pokritost z mobilnim omrežjem. V enem od primerov uporabe so nadzirali zdravje živali s pametnimi ovratnicami za krave molznice in ušesnimi oznakami, ki zbirajo podatke o vedenju in zdravju živali. Te podatke lahko kmetje posredujejo veterinarjem in nutricionistom, ki se nato lažje odločajo o nadaljnjih ukrepih.
Ovratnice pa niso bile edine pametne napravice, priklopljene v 5G, saj so uporabili še vrsto drugih tehnologij, vključno z avtomatskimi krtačami, ki se vrtijo, ko se krave drgnejo obnje, senzorsko vodene zastore, ki se odstirajo glede na vreme, in pametni sistem hranjenja, ki samodejno dostavlja krmo v hlev.
Bolj zelene rešitve
V drugem primeru uporabe 5G v okviru projekta Rural First so testirali poljedelstvo brez človeške roke. V projektu Hands-free Hectare (prevod Hektar brez rok) so kot prvi na svetu uspešno posadili, vzgojili in pobrali pridelek ne da bi človeška noga sploh stopila na polje. Avtonomni traktorji so posejali seme, droni s senzorji so spremljali pridelke, manjši stroji pa so odvzeli vzorce ter na podlagi zbranih podatkov ocenili, katera gnojila in pesticide uporabiti in kje. Tako je 5G lahko tudi eden od odgovorov na vse večje zahteve po zelenem kmetijstvu.
Zato tudi v Švici, ki slovi kot zelena država, teče projekt pametne kmetije, prek katerega bodo našli pravi nabor tehnologij za 5G, ki bodo primerne za švicarsko specifiko.
Seveda pa tehnologija ne bo popolnoma izrinila človeškega dela, ampak močno povečala učinkovitost v kmetijstvu. Kmetje bodo laže napovedali in preprečili bolezen ali si ogledali podatke o stanju tal in pridelkov v skoraj realnem času. Tako bodo lahko pravočasno ukrepali, kar zmanjša škodo, stroške in prihrani čas.