Čeprav se Zasavske regije drži sloves turistično najmanj zanimive regije, kar se je potrdilo tudi pri majhnem številu koriščenih turističnih bonov v času epidemije, je to območje, ki je vredno vsaj enodnevnega obiska. Pot nas je vodila v kraj, ki ga karakterizira močan industrijski in rudarski pečat, saj leži v premogovniških revirjih Zasavja. A v sebi skriva marsikatero zanimivost.
Sprva nas je v mestnem naselju Hrastnik presenetilo to, da ga z vseh strani obdajajo strma območja in čeprav gre za industrijski kraj, se nahaja v osrčju narave in hribov. Z vseh strani dolino namreč obdajajo hribi, kot so Žrebljev hrib (721 m), Poklon (518 m), Jelenca (797 m) in Hrastniški hrib (556 m) s prevalom Blate, kar je posebej zanimivo za vse ljubitelje hribolazenja.
Kot so nam dejali na Turistično-informacijskem centru Hrastnik, je od lanskega leta na voljo nova tematska pohodna pot, ki povezuje štiri občine z rudarsko zgodovino. Gre za Pot Srečno, ki se začne v Laškem, nadaljuje v Hrastnik, gre čez Trbovlje in se zaključi v zagorski občini. Na 40 kilometrov dolgi poti so označene in opisane zanimivosti, povezane z rudarstvom. To je le eden izmed načinov ohranjanja rudarske dediščine v omenjenih treh občinah.
Hrastnik ima poleg rudarske industrije, ki je na žalost morala zapreti svoja vrata, vendar še ohranja zgodovinsko tradicijo, razvito še kemično in steklarsko industrijo. Steklarna Hrastnik se je v dolino preselila leta 1860 iz bližnjega Jurkloštra.
Poleg industrijskih obratov pa je Hrastnik poznan tudi po Centru vodnih športov ob reki Savi (predvsem Kajak klub TKI Hrastnik), kjer trenira olimpijec Peter Kauzer ml. Center v moderni obliki nadaljuje tradicijo splavarstva oz. brodarstva, ki je do leta 1849 predstavljal edini način prometa skozi te kraje.
Ob bregu Save je ohranjena nekdanja Peklarjeva gostilna (danes Rižnarjeva hiša), kjer so se brodarji večkrat ustavili, se okrepčali, na koncu dneva pa tudi prenočili. Reka Sava je bila namreč prenevarna za plovbo v temi.
V bližini centra stoji ena izmed najstarejših cerkva v Hrastniku, ki je posvečena ravno brodarjem in splavarjem. Sega vsaj do začetka 16. stoletja. Naj omenimo, da je posebna zanimivost tudi Mlakarjevo stanovanje. Gre za ohranjeno rudarsko stanovanje iz leta 1910, ki je pravzaprav botroval nastanku rudarske kolonije pri nas. V modernejšem času je bilo urejeno skozi oči borcev.
Zelo obiskana pa je tudi Šavna Peč, ki je med drugim kot celotna vas zapisana v Register kulturne dediščine. Kar precej pohodnikov se redno udeležuje tradicionalnega pohoda Po Sovretovi poti, ki poteka vsako prvo soboto v oktobru s ciljem v prej omenjeni vasi. Pohod je organiziran v čast prevajalcu Antonu Sovretu, največjemu slovenskemu filologu, saj je Šavna Peč prevajalčev rojstni kraj. Gre za idilično podeželsko vas, ki se razteza na ob breg prislonjeno ravnino. V njej je ohranjena marsikatera kmetijska in podeželska znamenitost. Na ogled je npr. urejena kašča in multivizija, ki Šavno Peč predstavi še podrobneje.
Prav tako je priporočen obisk Hrastniškega mozaika v Mladinskem centru Hrastnik. Gre za umetnino, ustvarjeno s strani ljubiteljske umetniške skupine pod strokovnim vodstvom njihove mentorice, ki prikazuje začetke, sedanjost in tudi prihodnost Hrastnika z zelo domiselnim pristopom.
Hrastnik in Zasavje do lepi! Ampak v tistih krajih res nimaš nič za početi! Ali pa se motim?