Alen Soldo, profesor na oddelku za pomorske študije Univerze v Splitu, je že opozoril, da se število rib v Jadranskem morju zaskrbljujoče hitro zmanjšuje in da na to vplivajo lov, podnebne spremembe in priseljevanje novih vrst rib, ki ogrožajo obstoječo populacijo rib. Zato strokovnjaki opozarjajo, da Jadran, kot smo ga poznali, izginja.

Ali se ti dve vrsti pojavljata tudi v slovenskem morju, smo povprašali raziskovalce na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Dr. Lovrenc Lipej nam je povedal, da jih v slovenskem morju še niso opazili.

Kar 46 novih vrst rib

Znanstveni svetnik na Inštitutu za oceanografijo in ribištvo v Splitu Jakov Dulčić je poudaril, da je v zadnjih treh desetletjih v Jadransko morje, kjer živi več kot 460 vrst rib, prišlo 46 novih vrst rib. Kresnico, ki je ena najbolj invazivnih vrst v Sredozemskem morju, so že večkrat opazili v Jadranskem morju. Ta riba je domorodna v Tihem in Indijskem oceanu, njeno širjenje pa olajšuje pomanjkanje domačih plenilcev - morskih psov. Strokovnjake skrbi, da agresivni vsiljivci ogrožajo domorodne vrste rib, nekatere pa so nevarne tudi za ljudi.

Vzroki za prihod invazivnih vrst so različni. Pero Ugarković, zaposlen na Inštitutu za oceanografijo in ribištvo, je za hrvaški Index povedal, da ljudje običajno mislijo, da so vse tujerodne vrste, ki naravno ne živijo v določenem habitatu, tudi invazivne, in poudaril, da tujerodne in invazivne vrste nista sinonima. "Če je vrsta prišla v okolje s človekovim vplivom in hkrati negativno vpliva na biološko raznovrstnost ali povzroča škodo okolju in gospodarstvu, potem govorimo o invazivni vrsti. Ni pa nujno, da so vse tujerodne vrste tudi invazivne," je pojasnil znanstvenik Laboratorija za ihtiologijo in obalno ribištvo Branko Dragičević. Povedal je, da tujerodne vrste rib v Jadranu neprekinjeno opažamo zadnjih 30 let.

Iz južnega Sredozemlja v Jadransko morje

Nekatere so opazili le enkrat ali dvakrat in so nato izginile, nekatere se pojavljajo pogosteje, nekatere pa so svojo populacijo verjetno ustalile v Jadranskem morju. Pojasnjuje, da je razlogov za pojav tujerodnih vrst več. "Nekatere prihajajo iz južnih območij Sredozemlja, kamor so prispele iz Rdečega morja prek Sueškega prekopa, in se bodo še pojavljale, nekatere bodo tukaj celo vzpostavile populacije. Tiste, ki so bile v Jadransko morje vnešene umetno, pa so po preteklih izkušnjah manj uspešne pri vzpostavljanju populacij, vsaj kar se tiče rib. V zadnjih dveh letih smo zabeležili več invazivnih vrst rib, kot sta srebrnoprogasta napihovalka in kresnica, ki ju je vse več. Zabeležen je bil tudi pojav dveh vrst, ki ju ne štejemo za invazivni, a sta vseeno tujerodni vrsti, ene vrste iz rodu Abudefduf in polenovke," je pojasnil za Index.

Foto: Profimedia Srebrnoprogasta napihovalka "Morje ne pozna meja. Posledice so kompleksne in so lahko različne, od lokalnega vpliva do katastrofalnih posledic. Vse je odvisno od vrste. Če pogledamo s človekovega vidika: uživanje srebrnoprogaste napihovalke ima lahko na primer tragične posledice, ulov kresničke pa je lahko, če vas ne piči, odlično kosilo," je pojasnil.

V študiji "Ocena vpliva invazivnih napihovalk na zdravje ljudi (napadi, zastrupitve in pogini) v vzhodnem Sredozemlju" so raziskovalci ocenili stopnjo grožnje invazivnih tujerodnih vrst na biotsko pestrost, ekosistem, zdravje ljudi in turizem.

Izpostavili so, da so nekatere invazivne ribe, kot so napihovalke, lahko tudi agresivne in posledično človeku nevarne.

Raziskava se ukvarja z vplivom napihovalke na zdravje ljudi v celotnem vzhodnem Sredozemlju in zajema obdobje od leta 2004 do 2023. Skupno je bilo dokumentiranih 198 dogodkov, ki so vplivali na zdravje ljudi: 28 zapisov fizičnih napadov, najmanj 144 zastrupitev in 27 smrti zaradi uživanja. Študija navaja, da je bila leta 2003 srebrnoprogasta napihovalka prvič zabeležena v Sredozemskem morju, od koder se je začela širiti naprej.

Ugarković pa je dodal, da so za ljudi in živali nevarne tudi kresnice, zaradi svojih strupenih bodic. Hkrati pa so nevarne tudi zaradi svoje požrešnosti in hitrosti širjenja.

"Za razliko od srebrnoprogaste napihovalke je kresnica užitna, kar lahko prispeva k prizadevanjem za ublažitev škodljivih ekoloških učinkov te vrste, na primer s ciljnim ribolovom," je povedal Dragičević.

Foto: Profimedia Hudičeva kresnica Dragičević poudarja, da je pojav tujerodnih vrst neizogiben in da njihovo selitev dodatno pospešuje segrevanje morja. Pomemben je tudi človeški dejavnik, na katerega je mogoče vplivati, aktivnih migracij pa po njegovih trditvah ni mogoče preprečiti. "Obe omenjeni vrsti sta v Sredozemsko morje zašli s prehodom skozi Sueški prekop, njuno širjenje pa je dodatno podprlo segrevanje morja. Po drugi strani pa lahko z boljšim obvladovanjem nekaterih človekovih dejavnosti zmanjšamo možnost vnosa nekaterih drugih tujih vrst."

dezurni@styria-media.si