Na poti sem uporabljal aplikacijo "Google Zemljevidi", pri čemer sem ob zastojih na Hrvaškem, ki so se začeli že na zagrebški obvoznici, nato pa nadaljevali pred razcepom Bosiljevo 2 ter se znova okrepili pri Zadru, presenečeno ugotovil, da je Googlova umetna inteligenca zastoje predvidela skorajda do metra natančno. Vse to mi je bilo v pomoč, da sem, ko je za nekaj sto metrov ali kilometer, morda celo dva promet spet stekel, nato pa obstal, bil vnaprej (Google Zemljevidi območje popolnega zastoja označijo z rdečo barvo, zgoščenega prometa pa z oranžno) pripravljen na to, da bo znova treba silovito zavirati. In to je lahko v izjemno pomoč predvsem tistim bolj utrujenim voznikom, za katerimi je že več ur vožnje.

Ne le GPS, Google uporablja tudi te podatke za natančno določanje lokacije

Naprave Android glede na nastavitve vaše naprave ocenijo lokacijo na podlagi različnih vnosov, vključno z GPS-om, tipali (na primer merilnikom pospeška, žiroskopom, magnetometrom in barometrom), signali mobilnega omrežja in signali Wi-Fi-ja. Na podlagi teh vnosov lahko oceni čim bolj natančno lokacijo, ki je v napravi na voljo aplikacijam in storitvam, ki imajo zahtevana dovoljenja, piše v Googlovi politiki zasebnosti. 

Signali mobilnih omrežij in omrežij Wi-Fi lahko pomagajo Androidu oceniti lokacijo naprave, zlasti v okoljih, v katerih signali GPS niso na voljo ali niso točni, med drugim v gosto poseljenih urbanih območjih ali v zaprtih prostorih. Natančnost Googlovega zaznavanja lokacije (oziroma Googlove lokacijske storitve) je Googlova storitev, ki te signale uporablja za izboljšanje ocene lokacije naprave, še pojasnjujejo pri Googlu.

Čas prihoda

Glede na podatke, ki jih Googlova umetna inteligenca s pomočjo različnih signalov pridobi z vaših mobilnih telefonov, ta tudi zelo natančno izračuna predvideno pot potovanja oz. t. i. čas prihoda. Na nedavni poti v Črno goro, ki sem jo "razbil" na več dni, sem vseskozi spremljal predvideni čas prihoda in pogostokrat je bila ta zares natančno izračunana. Odstopanja so bila minimalna, minuta, dve ali tri. Največjo težavo oz. anomalijo pa je za umetno inteligenco predstavljalo prečkanje državne meje (npr. med Bosno in Hercegovino ter Črno goro ali med Hrvaško ter Bosno in Hercegovino), saj na podlagi prejšnjih zbranih podatkov Google ne more točno predvideti, koliko bo trajalo pregledovanje carinikov/policistov. To pa je ne nazadnje povsem razumljivo, saj je tu prisoten človeški dejavnik.

Sam menim, da bi v prihodnje takšni tehnologiji, ki temelji na uporabi umetne inteligence, morali dati več pozornosti in jo še boljše vključiti v naš vsakdan. Še posebej to velja ob vse bolj natrpanih slovenskih cestah, ki so polne zastojev in prometnih zamaškov. Verjamem, da ni daleč dan, ko bodo avtomobili v svoji programski opremi serijsko imeli dovolj dobro razvito tehnologijo, ki bo na zastoje obveščala z opozorilnim zvokom. Tako bo voznik na zastoj, npr. na avtocesti, kjer so hitrosti večje, vnaprej pripravljen. To pa bo znatno zmanjšalo možnost naleta.

dezurni@styria-media.si