Turizem na predkrizni ravni šele leta 2024

Strokovne napovedi domačih in tujih strokovnjakov so že od začetka krize govorile o dolgotrajnem okrevanju turizma. Kot leto vrnitve na predkrizni obseg poslovanja se je največkrat omenjalo leto 2024. Stanje slovenskega turizma trenutno sledi tem napovedim, ocenjuje direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije (TGZS) Fedja Pobegajlo.

Trend rezervacij trenutno kaže na povečevanje obiska gostov iz bližnjih okoliških držav – Nemčije, Italije, Avstrije, Češke, Madžarske, Poljske, Hrvaške, Srbije ter na povečanje obiska slovenskih gostov, ki ne plačujejo s turističnimi boni. "Po informacijah naših članov ti domači gostje raje počitnikujejo doma, kjer se počutijo varne, ali pa so imeli dobro izkušnjo med obiskom, ko so unovčili turistične bone in se sedaj vračajo," pojasnjuje sogovornik, ki meni, da je ta trend tudi posledica intenzivnih in usmerjenih komunikacijskih aktivnosti Slovenske turistične organizacije (STO) tako na domačem kot bližnjih trgih. A to nikakor ne bo v celoti nadomestilo izpada gostov iz oddaljenih držav, opozarja.

Leta 2019 smo v Sloveniji beležili 72 % nočitev s strani tujih gostov, leta 2020 jih je bilo 36 %, lansko leto pa 43 %.

Kot veliko prednost Slovenije izpostavi njeno odlično pozicijo, "ki jo gradi že nekaj let in se je izkazala v času pandemije še posebej relevantna, saj gostje vedno bolj iščejo varnost, luksuz narave in številne aktivnosti v njej, občutek lokalnega življenja, lokalno kulinariko, zdravje in dobro počutje, gostoljubne domačine ter odlično celovito izkušnjo".  

Pomagale so tudi nove investicije

K večjemu obisku gostov po njegovi oceni pripomorejo tudi številne investicije v turizem prav v času epidemije. "Številni novi objekti v Bohinju, na Brdu, v Ljubljani, Postojni, Kopru, Lipici itd. gostom ponujajo odlično raven storitev, že uveljavljeno trajnostno usmeritev slovenskega turizma pa povzema tudi nova Strategija razvoja slovenskega turizma. Želimo si boljšega dostopa podjetij do razvojnih razpisov, z manjšim številom omejevalnih dejavnikov, saj so dodatne investicije pogoj za vzdrževanje konkurenčnosti panoge," še pravi Pobegajlo.

xxx

Turistične kmetije beležile velik upad tujih gostov med pandemijo

Tudi turistične kmetije so pomemben in nepogrešljiv del turistične ponudbe v Sloveniji, saj ohranjajo tradicijo, značilne lokalne jedi in pijače ter skrbijo za obdelanost podeželja. "Veseli smo, da so kmetije prepoznavne tako doma kot po celem svetu, saj svoje delo opravljajo s srcem ter v sozvočju z naravo," pravi Renata Kosi z Združenja turističnih kmetij Slovenije.

Po podatkih Statističnega urada RS je bilo leta 2019 na nastanitvenih kmetijah 80 % tuijih gostov in 20 % domačih gostov, medtem ko je bilo na kmetijah, ki ponujajo samo hrano in pijačo (izletniške kmetije, vinotoči in osmice), razmerje 80 % domačih gostov in 20 % tujcev. Med pandemijo je bilo na nastanitvenih kmetijah zgolj 10 % tujih gostov.

Za uspeh je po njenih besedah potrebnih več dejavnikov, v prvi vrsti gotovo kakovostna ponudba in gostoljubnost. "Kmetije veljajo za majhne gostinske ponudnike v Sloveniji, kar pomeni, da gre za individualni pristop do gosta in nemnožični turizem, kar je eden od trendov. Prav tako je v trendu lokalno in sezonsko pridelana hrana. S tem je zagotovljena tudi večja prehranska varnost, saj je večina hrane, ki jo ponudijo, pridelana na kmetijah," razloži sogovornica. Pomembna so še doživetja po meri gosta in doživljanje narave, kar je tudi eden od glavnih motivov gostov za počitnikovanje. Kmetije pa se hitro prilagajajo tudi trendu digitalizacije, še dodaja.

Foto: Združenje turističnih kmetij Slovenije Turistična kmetija

Strošek prevoza bo letos lahko predstavljal kar tretjino celotnega proračuna za dopust

Dr. Tanja Lešnik Štuhec s Fakultete za turizem na Univerzi v Mariboru pa meni, da bo pri izbiri ciljnih destinacij za goste iz bližnjih trgov (do 500 kilometrov), na katere Slovenija računa, ključen dvig cen goriva. Strošek prevoza bo namreč lahko predstavljal kar tretjino celotnega proračuna za dopust. "Zato je vprašanje, če ne bodo bolj kot Slovenija tovrstne potencialne turiste pritegnile Grčija, Španija ali Turčija. Njihove cene paketov so izjemno nizke, storitev enaka kot je bila, ker niso imeli turističnih bonov, letalski prevozniki pa še niso dvignili cen, zato bo veliko ugodneje leteti v tujino," pojasnjuje.

Predrago in premalo kakovostno?

Kot ocenjuje, pa lahko priložnost za slovenske ponudnike predstavljajo petični gostje, ki si bodo pripravljeni plačati prevoz in butično storitev. A težava se lahko skriva v dejstvu, da storitev v resnici ni butična, opozarja sogovornica, "saj čutimo manko usposobljenega kadra in kreativnosti, avtentičnosti, skratka vrhunskosti storitev".

"Le s poštenim odnosom v razmerju 'kakovost in avtentičnost za denar' bodo turistični ponudniki lahko prepričali zahtevne goste. V tej igri je lahko uspešnih kvečjemu 15 do 20 % manjših, največkrat družinskih ponudnikov, ki izpostavljajo in omogočajo zelene zgodbe, s kratko dobavno verigo in butično storitvijo. Veliki sistemi bodo temu težko sledili in preživeli, saj bodo še naprej trpeli manko delovne sile, ki ni več pripravljena delati za izjemno nizko ceno v največjih špicah. Pošteno plačilo za delo, specializacija v butičnost in avtentičnost, lokalna oskrba ter visoka kakovost storitev, so lahko zagotovilo za zadovoljstvo zahtevnih gostov."

Dr. Tanja Lešnik Štuhec

Za manj zahtevno delo v drugih panogah dobijo več, zato jih primanjkuje

Foto: Profimedia hotel recepcija receptorka receptor Tako velik izziv predstavlja vprašanje, kako sploh zagotoviti kakovostno doživetje brez vrhunsko usposobljenega kadra. Tisti, ki so odšli iz turizma, se vanj prav verjetno ne bodo vrnili, ocenjuje strokovnjakinja. "Ugotovili so, da lahko enako ali več zaslužijo v drugih gospodarskih dejavnostih, so prosti čez vikend in praznike oziroma imajo urejen delovni čas, ki ni praksa v gostinstvu in turizmu."

Kot pojasnjuje, ima ključno vlogo pri tem država. Podjetja, ki poslujejo z dobičkom, bi morala po njenih besedah zaposlenim zagotoviti vsaj z zakonom določeno minimalno plačo, če si lastniki želijo deliti dobiček. Nujno bo tudi vlaganje v kadre na delovnem mestu, tiste z in brez gostinske oziroma turistične izobrazbe. "Manko je zaznati na specifičnih področjih, kot so psihologija prodaje, tehnike prodaje, vezna prodaja, komunikacija z gostom, komunikacija z zahtevnim gostom, pa tudi specializirana usposabljanja za določene profile zaposlenih ter krizni management. Vlaganja v kader se mnogotero povrnejo, vprašanje pa je seveda, kdaj lahko pogrešamo zaposlenega, ko pa ni kadra, ki bi ga v času usposabljanja nadomestil," pravi dr. Lešnik Štuhec.

"Slovenija potrebuje reformo šolstva. Nujno se je v izobraževanju osredotočiti na t. i. incoming (sprejemni) turizem in agencije, ki skrbijo za prihod mednarodnih gostov, kar je nasprotno temu, kar smo bili vajeni pred pandemijo, ko je bil v središču t. i. outgoing turizem. S tem je povezana tudi vodniška služba in preusmeritev vodnikov na domači trg, kjer lahko z lokalnimi zgodbami oplemenitijo doživetja turistov." 

Dr. Tanja Lešnik Štuhec

Možna rešitev: reorganizacija in optimizacija dela s pomočjo digitalnih orodij

Bo masovni turizem kmalu postal stvar preteklosti? "Mali avtentični ponudniki, tako v urbanem svetu kot v podeželskih destinacijah, že danes in bodo tudi v prihodnje, lažje pritegnili butične mednarodne goste kot veliki sistemi," pojasnjuje sogovornica. Termalni kompleksi pa se bodo za pritegnitev zahtevnega gosta morali specializirati in kanalizirano tržiti svoje zelene zgodbe v navezi z lokalno dobaviteljsko in partnersko verigo.

Foto: Profimedia Digitalizacija v turizmu Ob tem bodo morali, tako dr. Lešnik Štuhec, poskrbeti tudi za primerno plačilo in delovni čas zaposlenih, nenehno usposabljanje in ozaveščanje kadra, partnerjev, lokalne skupnosti in turistov. "Ključno bo reorganizirati in optimizirati delo s pomočjo digitalnih orodij, ki naj bodo predvsem podpora procesom in doživetjem, gostu pa naj bo omogočen tudi odmik od digitalizacije. Nujno bo jasno prepoznati čas, ko je fizična prisotnost kadra (npr. receptorja) nujna in v preostalem času dneva zaposliti v hotelu digitalnega consierga (chatbot), s čimer se bo zmanjšal strošek dela," našteje sogovornica, ki dodaja, da bo poleg tega treba razmisliti tudi o tem, na katerih točkah in kdaj potrebujemo fizičnega vodnika na doživljajskem vodenju, da bo izkušnja odlična in kje lahko z digitalnimi orodji enakovredno podajamo vsebine in dosegamo večje uspehe in stroškovno učinkovitost z jezikovnimi različicami in možnostmi poglabljanja doživetja.

"Manko kadra narekuje drugačen pristop – krajši odpiralni čas, ožjo ponudbo, kar pomeni, da bo hrana bolj generična (povečalo se bo povpraševanje po pol-pripravljeni hrani), doživetja digitalizirana oziroma samovodena, aktivnosti množične, s čimer se lahko izgublja identiteta prostora in kakovost ponudbe, cene se bodo še dvignile."  

Dr. Tanja Lešnik Štuhec

V najbolj obiskanih središčih kakovostnih storitev ne bo mogoče zagotoviti, sploh med vikendi

Ocenjuje, da se bodo obdržali ponudniki s kakovostno zeleno in kreativno ponudbo, stalnim kadrom in jasno cenovno politiko. "Najbolj obiskana središča bodo beležila še več obiska, kakovostnih storitev pa ne bo mogoče zagotoviti, še predvsem ne med vikendi, ko bodo ljudje verjetno čakali v vrsti tudi za pico in rafting ali pred zaprtimi vrati kulturnih in drugih institucij. Gostilne so že danes bodisi zaprte ali so skrčile izvenpenzionsko ponudbo," pravi sogovornica. Možno je tudi, nadaljuje, da bodo veliki ponudniki vedno bolj generični, saj sicer ne bodo preživeli, mali ponudniki pa vedno bolj trajnostni in doživljajski, pristni, osebni.

Foto: Profimedia Pica Doživetja v naravi pa morajo biti po njenem čim bolj trajnostno naravnana, z uporabo mehke mobilnosti in digitalno opremljenostjo ter z okolju prijazno energijo, "da bo valorizacija narave in kulturne dediščine čim bolj učinkovita, sama nakupna motivacija pa nezavedno oziroma neočitno vključena v doživetje".

"Vedno bolj torej ugotavljamo, da turizem ni pravica, ki so jo s turističnimi boni dobili tudi državljani, ki niso bili vajeni tovrstne izkušnje in so izkoristili poceni nastanitev, temveč priložnost za tiste ponudnike, ki se želijo resno, trajnostno, s skrbjo za okolje, družbo in lastne zaposlene, boriti za svoj tržni delež na močno konkurenčnem turističnem trgu."

Še vedno privlačni za poslovne dogodke

Vendar pa vse ni tako sivo, saj je zgodba zelene Slovenije kljub vsemu opažena v turističnem svetu, kar kažejo tudi povpraševanja predvsem ameriških organizatorjev t. i. MICE (poslovnih) dogodkov. Teh, kot pravi dr. Lešnik Štuhec, ne pritegne le naša geolokacija, narava in gastronomija, temveč tudi trajnostna, zelena, certificirana ponudba. "Zaključimo lahko, da bosta uravnovešena skrb in bdenje nad vsemi štirimi stebri trajnosti (okoljski, ekonomski, družbeno-kulturni in podnebni) odločilni pri prevesu tehtnice, katera destinacija bo izbrana za velike poslovne dogodke," verjame sogovornica.

Težave tudi v gostinstvu, premalo je samooskrbe

Foto: Profimedia sadje in zelenjava, vino, lokalno Bodo pa gostinska prehrambna podjetja, če bodo želela uspešno poslovati, morala vzpostaviti lastno pridelavo hrane ali resno lokalno dobaviteljsko verigo z ničelnim kilometrom, saj je strošek živil in materiala tako visok, da gostinci ustvarjajo izgubo. Sogovornica opozarja, da odgovorna gastronomija zahteva jasno določitev normativov tako za à la carte ponudbo jedi kot penzionsko ponudbo in poznavanje strukture cene, saj je jasno, da so zavržki hrane velik strošek.

Na področju pridelave hrane in gastronomije je tako po njeni oceni prostora za izboljšave še veliko. "Večja samooskrba ni povezana samo s krajšo dobavno potjo, temveč tudi z doživljajsko gastronomsko ponudbo. Odlične razmere za gojenje zelenjave in cvetja pod steklenjaki in plastenjaki z ogrevanjem s termalno vodo in z odlično prometno povezanostjo še niso primerno izkoriščene," pravi.

Primer dobre prakse so sosedje Avstrijci. Potem, ko so s selekcijo oljk pridobili manj občutljive sorte, so z oljkarstvom in sajenjem kakija na Gradiščanskem pokrili še potrebe po sadju in oljčnem olju, od katerih uvoza so bili od nekdaj odvisni.

Gostu bo treba dopustiti, da se vede trajnostno

Poleg vpeljave koncepta krožnega gospodarstva bo smiselna tudi ocena stroškov pri čiščenju turističnih nastanitev. Dr. Lešnik Štuhec meni, da bo treba dati gostu možnost, da se vede trajnostno in sam odloči, če res potrebuje vsakodnevni obisk sobarice.

Opolnomočiti bo treba destinacije z velikimi turističnimi centri in malimi družinskimi ponudniki ter postaviti jasne strategije trajnostnega razvoja in dodajanja vrednosti, da se bo prihodek razpršil po celotni verigi vrednosti, tudi izven turistične dejavnosti. "Sidrišča morajo biti sprejemne turistične agencije, ki ne samo pripeljejo goste v destinacijo, temveč tudi dosegajo multiplikativne učinke pri povezanem trženju ponudbe turističnih in s turizmom povezanih ponudnikov," meni strokovnjakinja z mariborske univerze. Primer dobre prakse so na primer destinacije, ki so se odločile za vzpostavitev kolektivne blagovne znamke po modelu 'Izvorno slovensko', ki pokriva že več kot 40 odstotkov območja Slovenije, omogoča pa povezovanje ponudnikov in povišanje kakovosti po celotni verigi.

Podnebne spremembe so lahko tudi priložnost

Vse bolj bomo čutili tudi podnebne spremembe. Te je treba po oceni dr. Lešnik Štuhec spremeniti v priložnost in gostom ponuditi odlične doživljajske programe tudi za čas zelenih zim in deževnih poletij. Z alternativnimi ponudbami bi lahko goste pritegnili ali zadržali vsaj za dan ali dva več.

Podhranjeni smo tudi na področju celovite ponudbe storitev aktivnega turizma v naravi. "Nekako ne znamo celovito in povezano izkoristiti velikih priložnosti, ki nam jih ponujajo reliefna raznolikost, gozdnata krajina in odlični razgledi ter relativno urejena infrastruktura," meni sogovornica.

Zato bo treba razviti odlično strategijo za vsako posamezno destinacijo na področju aktivnosti v naravi in velikih športnih dogodkov. Tem bo sicer Slovenska turistična organizacija (STO) letos in v naslednjem letu posvečala še posebno pozornost. 

nina.sprohar@styria-media.si