Kolezija je najstarejše urejeno mestno kopališče v Ljubljani, ki je letos, do sredine avgusta, privabilo že 50 tisoč ljudi. Letošnja sezona, čeprav je vreme malce ponagajalo, ni kaj dosti slabša od lanskoletne. Če za primer vzamemo mesec julij, je Kolezij jansko leto v sedmem mesecu gostila približno 17.600 gostov, letos pa v tem istem mesecu približno 16.700 gostov.
Dopoldanski čas rezerviran za ženske
Prvo kopališče je bilo na desnem bregu Gradaščice, kjer je bil tudi prvi mlin. Tako je bilo vse do leta 1878, ko je lastnica postala Občina Ljubljana. Takrat so se občinarji odločili, da kopališče prenovijo in obstoječe kopališče na nasprotnem bregu Gradaščice povežejo z objekti kolezijskega mlina. Na prenovljenem kopališču so se meščani tako kopali od leta 1879. Kopališča so se z veliko hitrostjo v 19. stoletju širila na območju celotne Evrope, saj je meščanska družba takrat velik pomen pripisovala telesni higieni. Takratni meščani pa se na kopališče niso hodili le hladiti temveč so velik pomen dajali druženju. Igrali so karte, igre z žogo … V takratnem času je bil dopoldanski čas na kopališču Kolezija rezervirano za dame.
Slovo od Gradaščice, pozdrav mestnemu vodovodu
Po drugi svetovni vojni so športno infrastrukturo načrtovali sistematsko in tako so na Koleziji zgradili modern 50 metrski bazen, pred tem pa je bil primeren športni 50 metrski bazen le na Iliriji. Otvoritev novega bazena so obeležili z mednarodno tekmo Jugoslavija – Italija. Športno plavanje je spremljala tudi nova ponudba na področju rekreacije, kar pa je zelo pomembno vplivalo na povečanje števila klubov in posledično dela z mladimi. Takrat sta bila na kopališču Kolezija velik in mali bazen, ki pa nista bila več vezana na Gradaščico temveč sta bila priključena na mestni vodovod. V 50-ih letih so uredili kanalizacijo, napeljali elektriko in zgradili garderobe. Kopališče so pred današnjo podobo nazadnje prenovili v 70-ih letih prejšnjega stoletja. Zgradili so kotlovnico za ogrevanje bazenske vode in hišniško stanovanje.
Prenova leta 2015
Projekt, katerega rezultat je današnja podoba kopališča, je nastal v arhitekturnem biroju Ravnikar Potokar pod vodstvom Roberta Potokarja, veliko vlogo pa sta odigrala tudi Tanja Košuta in Andrej Strehovec. Pri projektiranju kopališča so velik poudarek dali spomeniškemu varstvu in ohranitve čim več zelenih površin in čim večjemu številu obstoječih dreves, saj je prav ta prostor Kolezije poznan po teh mogočnih drevesih. Zaradi dolgoletne tradicije so ohranili tudi igrišče za košarko, na katerem si je prsti čas v športnem duhu popestrilo veliko generacij. Gradnja se je pričela v letu 2014 in zaključila julija leta 2015.