Medtem ko večina Slovencev pozna in se določeni izmed njih enkrat (ali večkrat) v življenju tudi podajo na najbolj znano romarsko pot (Jakobova pot) s sredščem v mestu Santiaga de Compostele v Španiji, marsikdo verjetno ne ve, da ta preči tudi Slovenijo. Stičišče treh glavnih vej poti se nahaja v Ljubljani. Tam se združijo Šentjakobska pot (dolenjska in primorska veja), Ogrska pot (prekmurska in štajerska veja) in Svetovišarska pot (gorenjska veja).

Popotnik Slovenska romarka: "Kakšen pride fizično dobro pripravljen in se po nekaj dneh zlomi."

Tokrat vam predstavljamo namig spletne strani Visit Ljubljana za jesenski izlet po delu prve veje: iz Ljubljane na Vrhniko, pri čemer pohodniki doživijo prostranost in raznolikost Ljubljanskega barja. Trasa je skorajda v celoti ravninska, dolga pa je približno trideset kilometrov.

Foto: Profimedia Ljubljansko barje Jakobova pot se začenja pri cerkvi sv. Jakoba na robu starega ljubljanskega jedra. To je prva jezuitska cerkev na Slovenskem in prvi primer baročne dvorane s kapelami pri nas. Njeno notranjost so opremili znani slikarji in kiparji, med njimi Francesco Robba (oltarji v kapelah in tabernakeljski veliki oltar z angeloma adorantoma), Janez Šubic (stropne poslikave), Luka Mislej (sedem kamnitih oltarjev v manjših kapelah) in drugi.

Foto: Profimedia Župnijska cerkev sv. Jakoba Od tod se pot nadaljuje ob Ljubljanici, ki pa jo kmalu zapusti, in se skozi naselje hiš sčasoma pridruži Poti oziroma Poti spominov in tovarištva (PST). To zapusti na obrobju mesta, kjer se nadaljuje proti naseljem na robu Ljubljanskega barja, mozaični kulturni krajini poplavnih travnikov, pašnikov, njiv, mejic, gozdičkov, nasadov ... ter številnih naravnih spomenikov, obenem pa zakladnici arheoloških najdb in kulturne dediščine, ki priča o večtisočletni poselitvi. Po barju vodi po širni ravnici, ki jo na eni strani robi Krimsko pogorje, na drugi pa preddverje Polhograjskega hribovja. Vodi po dolgih, širokih prašnih cestah, ki jim včasih ni videti konca.

Foto: Profimedia Ljubljansko barje

pri nas Ste že videli to pravljično turistično atrakcijo?

Jakobova pot se na tem območju deloma prekrije z barjanskima tematskima potema: Učno potjo Bevke in Bobrovo potjo; prva je v zaledju vasi Bevke (v bližini katere je tudi osamelec Kostanjevica z naravnim rezervatom Mali plac), druga obkroži vas Blatna Brezovica. Obe seznanjata z barjanskimi kulturno-zgodovinskimi in naravnimi zanimivostmi.

S približevanjem Blatni Brezovici začne pot polagoma izgubljati pretežno samotni značaj. V vasi se vzpne na osamelec do cerkve sv. Jakoba, kjer so nekoč pokopavali menihe iz kartuzije v bližnji Bistri, kjer je zdaj Tehniški muzej Slovenije. Od tod se nadaljuje po razglednem hribčku, kjer lahko občudujemo tukajšnjo staro stavbno vaško arhitekturo in s katerega se odpre lep pogled na barjansko ravnico.

Še eno naselje je na poti in že smo na Vrhniki. Kratek, a zelo strm vzpon – po Klancu, ki ga večina slovenskega bralstva pozna iz znamenitega Cankarjevega romana Na klancu in kjer je tudi Cankarjeva rojstna hiša (muzej), pripelje do vznožja lepo urejenega parka. Sklene ga cerkev sv. Trojice, ki je obdana s kapelicami križevega pota v senci dreves.

Foto: Visit Vrhnika Cerkev sv. Trojice O tem, kako je pot Camino na otoku Krk premagala naša sodelavka, pa si lahko prebrete na spodnjih povezavah.

2. del Najprej me vpraša: "A ste videli tisto drevo?" 3. del Kriza. V moji glavi vre: "Bom sploh lahko nadaljevala?" 1. del "Sama, čisto sama? Kaj pa kače, divje svinje in šakali?"

dezurni@styria-media.si