Južna železnica je bila 577,2 kilometra dolga dvotirna železniška proga, ki je v 19. stoletju povezovala glavno mesto tedanje monarhije – Dunaj s pristaniškim mestom Trst. Njena zgodovina sega v leto 1825, ko je George Stephenson ob otvoritvi železniške proge Stockton–Darlington uspešno preizkusil prvo parno lokomotivo. Med prvimi v Evropi so začeli železnice graditi tudi v avstrijskem cesarstvu. Prvi sistematični načrt je leta 1828 pripravil Franz Riepl, ki je predvidel izgradnjo proge od Galicije, preko Dunaja, zahodne Madžarske in južne Štajerske, do Trsta.
Načrtovalci trase so želeli obe mesti povezati po čim krajši in cenejši poti, ob tem pa speljati progo skozi gospodarsko pomembna središča, tudi Ljubljano. Odsek med Ljubljano in Trstom so uradno odprli poleti leta 1857, slovesnemu odprtju pa je prisostvoval celo cesar Franc Jožef. S prihodom železnice je slovenska prestolnica utrdila svoj položaj najpomembnejšega prometnega in trgovskega središča na Slovenskem.
Del nekdanje južne železniške trase Dunaj–Trst pa je danes v borovniški občini še vedno priljubljen med sprehajalci in pohodniki, zlasti zaradi nezahtevnosti poti in lepih razgledov, ki jih ponuja. Pohodna krožna pot, ki se začenja in končuje na železniški postaji v Borovnici, je dolga dobrih sedem kilometrov. Zaradi prekrasne narave, ki jo obdaja, se je nanjo prijetno podati v prav vseh letnih časih.
Pot jih kmalu privede do rumene hiše (Jelle Kitt) kjer lahko v poletnih mesecih in zgodnji jeseni kupijo domače ameriške borovnice. Po njih je kraj dobro znan, vsako leto pa sladke jagode kraljujejo tudi na Prazniku borovnic. Poleg tega je ob hiši manjša živalska farma s konji, kozami, kokoškami in pavi, ki navdušuje zlasti naše najmlajše.
Pot se nadaljuje pod železniškim podvozom in levo v klanec, kjer se vzpne po cesti in za tretjo hišo zavije levo v gozd. Od tod privede do znamenite železniške čuvajnice 666 iz leta 1857 v neposredni bližini nekdanjega borovniškega viadukta. Je zadnja svoje vrste, ki se je ohranila v vsej svoji prvotni arhitekturni obliki.
Od tod pohodniki nadaljujejo po trasi nekdanje Južne železnice in nadaljujejo naravnost, ko se znajdejo na razpotju. Kmalu se jim s poti odpre čudovit pogled na Borovnico in Ljubljansko barje. Pot jih zatem pripelje do Paškega mostu, ki so ga postavili na vhodu Južne železnice v borovniško kotlino.
Za mostom se na prvem razpotju pot spusti in povede nazaj proti središču Borovnice. Na Bregu pohodnike pričaka manjše otroško igrišče, pri gasilskem domu pa si lahko ogledajo Plečnikov spomenik NOB in staro gasilsko vozilo. Pot se nadaljuje mimo Fenolita in nato za gostilno Kim-Vi proti železniškem podhodu in se nato levo ob Borovniščici vrne do izhodišča izleta.
dezurni@styria-media.si