Na griču Stari grad nad mestom Vipavo leži grad Vipava. Ko so ga v 17. stoletju zapustili njegovi zadnji lastniki, je počasi začel razpadati, a ga zaradi njegove zanimive pojave marsikdo rad obišče še danes. Razvaline romanskega gradu z debelimi zidovi kažejo na pravokotno obliko gradu z dvema bivalnima deloma in mogočnim obrambnim stolpom.
Grad so upravljale različne rodbine; na njem so opazne sledi lastništva vitezov Rihemberških, gospode Šneperske s Snežnika in gospode Belopeške. Leta 1357 so ga v zastavo dobili Celjski grofje, ki so ga obdržali do svojega izumrtja po moški liniji leta 1456.
Leta 1487 so ga pridobili baroni Herbersteini. Tu se je leta 1486 rodil in preživel otroštvo njegov sin Žiga Herberstein, ugledni habsburški diplomat in cesarjev odposlanec v Rusiji. V nemirnem 15. stoletju, ko so Vipavsko dolino ogrožali turški vpadi, je grad dobil obzidje. Leta 1528 so v posest dobili grofje Lanthieri, ki pa so bivali v spodnjem gradu in so težje dostopni zgornji grad ob koncu 16. stoletja opustili.
Od nekdanjega Starega gradu nad Vipavo so danes ostale le ruševine. Do njih vodi več poti, najbolj obljudena je iz središča Vipave, za katero boste potrebovali približno 20 minut in ob tem naredili 137 metrov višinske razlike. Poti so označene in primerne tudi za družine z najmanjšimi pohodniki. Z vrha se odpre lep razgled na zgornjo Vipavsko dolino. Domačini grad radi obiskujejo ob vsakem letnem času in vremenu, za izletnike pa je odličen sestavni del celo- ali več-dnevnega izleta po prekrasni Vipavski dolini.
Grad je bil v pisnih virih prvič omenjen leta 1275 in je bil tedaj v lasti oglejskega patriarha. Glede na “strateško” geografsko lego je logično, da se je na območju današnje Slovenije v zgodovini kar precej “dogajalo”. Na omenjenem območju se je 5. in 6. septembra 394 celo odvila ena najpomembnejših bitk v poznem obdobju Rima: bitka med armadama vzhodno-rimskega cesarja Theodozija in armado zahodno-rimskega cesarja Eugenija.
dezurni@styria-media.si