Ljudje poznajo in uporabljajo tartufe že več tisočletij. Vse do danes so ohranili status prestižne sestavine pri pripravi jedi. Italijanska regija Piemont je znana po najkakovostnejših belih tartufih, globalni sloves pa se drži tudi istrsko regijo, ki je poznana tako belih kot črnih podzemnih gobah.

V jesenskih in zimskih mesecih so tartufi med najbolj iskanimi sestavina hrane na festivalih hrane in v restavracijah. Cene gomoljnik se razlikujejo glede na sezono. V lanskem letu so zaradi suše dosegle rekordne vrednosti, tudi po 4000 evrov na kilogram za velike primerke. Med serviranjem jedi iz svežih tartufov se jih običajno dodaja jedem tako, da se jih nariba pred stranko. Vonj pravega tartufa se močno razlikuje od vonja predelanih ali prepakiranih nadomestkov, kar pa številni gostje restavracij ne vedo.

Številni izdelki s ''tartufi'', ki to niso

V olju z okusom tartufov so velikokrat zgolj sledi teh dragocenih podzemnih gob. V poceni olje namreč dodajajo okus sintetičnih tartufov, kljub temu pa se steklenice prodajajo kot prestižni gastronomski izdelek. Kupci tako mislijo, da imajo tartufi močan vonj po plinu, a gre za zavajanje. Gostinci, ki strežejo jedi s pravimi tartufi, se tako lahko znajdejo v nezavidljivem položaju. Gostje so navajeni na vonj, ki ga lahko doseže zgolj umetna aroma, in tako zaključijo, da jed ni ''pravega okusa'', piše Index.hr.

Poleg testenin s tartufi malo ali nič sledi pravih tartufov vsebujejo tudi drugi priljubljeni izdelki, kot so čips, sir, klobase in namazi. Za razliko od intenzivnega vonja po plinu je namreč aroma pravih tartufov blažja in bolj kompleksna.

Pod okusom tartufov se prodajajo jedi z 2,4-ditiapentanom (polno ime formaldehid dimetil merkaptal), organsko žveplovo spojino, ki se naravno nahaja v tartufih, v sirih Camembert in Gruyere de comte ter mleku. Umetno se proizvede iz naftnega derivata.

dezurni@styria-media.si