To je srce zdravilišča

Tako kot vsake terme, imajo tudi na Dobrni srce svojega zdravilišča, to je termalni vrelec, ki se nahaja v srednjem delu Zdraviliškega doma. Vrelec je zajet v mnogokotni kamniti obod, ki ga pokrivajo prozorne ploščice, skozi katere lahko opazujemo rahlo penečo vodo, ki je brez okusa, vonja in barve. voda ima stalno temperaturo 36 stopinj Celzija in prihaja iz globine 1200 metrov.

Voda iz notranjosti privre iz petih žil, od teh je ena najmočnejša, štiri pa so šibkejše. Za termalne kopeli v Dobrni uporabljajo termalno vodo, ki je ogljikovo kisla, akratotermalna z blagim radioaktivnim delovanjem in vrsto anorganskih snovi. Termalno vodo je možno tudi piti in jo odnesti s seboj v steklenici.

V Termah Dobrna zdravijo ginekološka obolenja, nevrološke bolezni, nevroze, športne poškodbe, revmatske bolezni in drugo. Bolnicam z ginekološkimi obolenji v Termah Dobrna ponujajo tudi linijo izdelkov za intimno nego blagovne znamke Terme Dobrna z dodano zdravilno termalno vodo iz termalnega vrelca.

Bogata zgodovina

Zdravilno vodo na Dobrni so poznali že Kelti in Rimljani, prva omemba termalnega zdravilišča Terme Dobrna pa sega v leto 1403. Termalna voda je usodno vplivala na kraj, njegov razvoj in njegovo zgodbo.

V času prve svetovne vojne je bil na tem mestu vojški lazaret, v času med dvema svetovnima vojnama so toplice obnavljali, med drugo svetovno vojno pa je bila v zdravilišču bolnišnica za vojne ranjence.

Po drugi svetovni vojni se je razvoj toplic vedno bolj razvijal. Leta 1870 so tu prvič zabeležili 1000 gostov, samo leto kasneje pa več kot 8000. leta 1979 so na zelenici zgradili nov, modern hotels termalnim plavalnim bazenom, zdravilnim centrom, restavracijami, kavarno in drugimi namenskimi prostori.

Tu se je zdravil celo Bonaparte

V Termah Dobrna se je zdravil tudi Louis Bonaparte, brat cesarja Napoleona. Dobrno pa sta obiskala tudi nadvojvoda Rainer in priljubljeni nemški pisatelj Karl May.