V bližini Logatca se nahaja širše zavarovano območje, ki je v območju Natura 2000 zabeleženo kot evropsko pomemben in edinstven življenjski prostor številnih rastlinskih ter živalskih vrst. Zaradi svoje, v različnih letnih časih spreminjajoče se podobe, je zanimiv za vse, ki radi zahajajo v naravo.

pri nas Naravni rezervat, ki očara

Govorimo o Planinskem polju, ki sodi med najbolj znana in slikovita kraška polja pri nas. Je zadnje tovrstno v porečju Ljubljanice. Po njem si pot utira reka Unica, ki ob večjih deževjih prestopi bregove. Voda se takrat razlije po kraškem polju in nastane veliko presihajoče jezero, ki je pogosta tarča ljubiteljev fotografije. Poplave se pojavljajo večkrat na leto, pogostejše so v pozni jeseni in zgodaj spomladi oz. takrat, ko je večja količina padavin.

Travniki ob zavojih reke Unice ne pričajo le o mnogoterih naravnih posebnostih, ampak tudi o načinu življenja tamkajšnjih ljudi, ki je prilagojeno njenemu naravnemu ritmu poplavljanja. Planinsko polje je stičišče več kraških vodnih tokov. Njegovo obrobje zaznamujejo številni ponori, požiralniki in izviri. Nekatere od njih so domačini obzidali z željo, da bi uravnavali odtok vode. Tako so nastale Putickove štirne, svojevrsten tehniški spomenik, ki nosi ime po znamenitem raziskovalcu krasa Viljemu Puticku.

Foto: Profimedia Planinsko polje Reka Unica, ki izvira na začetku polja v Planinski jami in teče čez neprepustno površje polja, nato pa ponikne ter ponovno pride na površje v bližini Vrhnike kot reka Ljubljanica, je priljubljen cilj ribičev z vseh koncev sveta. Velja namreč za eno najboljših slovenskih rek za muharjenje. V njej živi več ribjih vrst, najbolj pogosta sta postrv in lipan.

Žalostno Nekoč eden najlepših baročnih dvorcev v Sloveniji, danes le ruševina

Tudi sicer je Planinsko polje priljubljena destinacija za različne oblike rekreacije, kot so sprehodi, tek, kolesarjenje, jahanje in pozimi drsanje. Unica omogoča številne vodne športe, med katere sodijo plavanje, ribolov in v času poplav tudi čolnarjenje.

Poleg tega, da Planinsko polje nudi raznolike možnosti za preživljanje prostega časa, je hkrati edinstveno tudi v naravoslovnem ter geografskem pogledu. Travniki Planinskega polja nudijo domovanje številnim travniškim vrstam ptic, med njimi koscu, ki je ogrožen v svetovnem merilu. Poleg tega je Planinsko polje edino rastišče travniške morske čebulice v Sloveniji. Na Planinskem polju prav tako najdemo kar 78 različnih vrst metuljev; med njimi so tudi ogroženi strašničin modrin, petelinček in grintavčev pisanček.

Foto: Saša Despot Planinsko polje V bližini se nahaja tudi Planinska jama, ki jo odlikujejo čudoviti kapniki, v njej pa bivajo človeške ribice (proteus anguinus), ki je edinstvena živalska posebnost kraškega podzemlja. Jama je za individualne obiske zaprta, voden ogled v spremstvu jamarjev pa je na voljo po predhodnem dogovoru.

Na južnem delu Planinskega polja se nad kamnitim mostom čez Unico dviga tudi svoj čas veličasten dvorec iz 18. stoletja. Imenuje se Hošperk (Haasberg), ki je v svojih najboljših letih veljal za najmogočnejši baročni dvorec na Slovenskem. Slovel je po bogati notranji opremi ter čudovitem parku, ki je danes žal ohranjen le deloma. Več o dvorcu si lahko preberete TU. 

Foto: Saša Despot Grad Hošperk Haasberg

dezurni@styria-media.si