Med vinogradi Vipavske doline se skriva kamnit arhitekturni biser, ki velja za spomenik slovenske kulturne dediščine. Ne le zaradi arhitekture, temveč je vas svojevrsten živi muzej kulture vinarstva na Vipavskem. Kot pa vemo, "dober glas seže v deveto vas". Slikovite Goče v sebi skrivajo številne pripovedi, ena od njih je dosegla celo najbolj gledan kanal pretočnih vsebin Netflix, ki ima več kot 200 milijonov naročnikov iz 190 držav.
Med sedmimi epizodami 2. sezone ameriške popotniško-gastronomske serije z naslovom Restaurants on the Edge (Restavracije na robu) iz leta 2020, so v sklopu slovenske serije namreč nekaj besed namenili tudi Gočam. Kot je povedal eden od producentov oddaje Josh Tizel, so za vas izvedeli na slovenskem popotniškem blogu Let's Go Slovenia. Ker se jim je zgodba majhne vinske vasice, v kateri se je čas ustavil, zdela fascinantna, so jo želeli predstaviti svetovnemu občinstvu.
Eden od treh voditeljev Nick Liberato jo je v oddaji predstavil kot najstarejšo vinsko vas, v kleti Povh pa se je podrobneje spoznaval z oranžnimi vini. Ta so pravzaprav vrsta belega vina, ki ga izdelujejo iz belih sort grozdja, kot sta chardonnay in sauvignon blanc. Razlika je le v proizvodnem postopku, saj so oranžna vina dlje časa v stiku s kožicami grozdja (maceracija). V zadnjem času je severnojadranska regija, ki vključuje Slovenijo, Italijo in Hrvaško, postala eden vodilnih centrov za proizvodnjo oranžnega vina na svetu, po njih pa so zdaj globalno znane tudi Goče.
Že davno slovela po vrhunskih vinih
Iz prvih zapisov v 14. stoletju lahko razberemo, da je vas obstajala že v srednjem veku. Njen razcvet pa se je začel v sredini 18. stoletja, ko so Goče iz rihemberškega gospostva prešle pod vipavsko gospostvo. To je bil čas napredka, v Evropi sta se cveteli proizvodnja in trgovina. Boljši časi so se začenjali tudi za pridelavo vina. Na odlični lokaciji, sredi rodovitnih vipavskih gričev, se je v pomembno vinarsko središče razvila tudi omenjena vas, ki je daleč naokrog slovela po žlahtnih vinskih sortah in visoki kakovosti vin. In tako je ostalo vse do danes.
Razvoj moderne dobe vasice še ni dosegel, glavni razlog za to se skriva v spomeniški zaščiti, ki prinaša kopico gradbenih omejitev. Te manj veselijo domačine, saj ne smejo zidati hiš, prav tako nista možni prenova fasad ali dozidava hiš. To se negativno odraža v selitvi mladih v mesta, kar neredko pomeni tudi opuščanje vinske družinske tradicije.
Svoj največji arhitekturni in siceršnji zaklad skrivajo Goče pod zemljo. Tam so pred soncem in burjo varno skriti vinski hrami – zelo skrbno zgrajeni iz kamna, z velbanimi, obočnimi stropovji. Najbolj osupljivo je njihovo število. V času največjega razcveta je imel vsak gospodar dve, tri ali celo več kleti. Po pripovedovanju naj bi bilo na Gočah ob koncu 19. stoletja bistveno več vinskih hramov kot stanovanjskih zgradb. Še danes je ohranjenih približno šestdeset hramov, nekateri med njimi so zelo stari in vanje še ni posvetila električna razsvetljava. V lesenih sodih tam zorijo vina skorajda tako kot pred stoletji …
Goče so sicer zelo gosto pozidano naselje in lep primer tipične goriške kmečke arhitekture. Hiše imajo debele zidove iz kamna, strehe so pokrite s korci, včasih tudi s krili. Bogatejše hiše imajo zaprta dvorišča, "borjače", v katera vstopamo skozi "kalone", lepo izklesane kamnite portale. Vaške ulice ali "gase", kot jih imenujejo domačini, so nekaj posebnega. Skoraj vse, z izjemo dveh glavnih ulic, so izjemno ozke in pogosto niso širše od metra.
Zanimivo posebnost predstavlja tloris vasi, ki si ga lahko ogledate, če se povzpnete do cerkvice Marije Snežne. Zgradbe so nanizane ob dveh glavnih ulicah, ki se med seboj križata v obliki andrejevega križa –zanimiv poklon sv. Andreju, zavetniku vasi. Pogle pritegne tudi cerkev sv. Andreja, zgrajena v 17. stoletju, ki ima prelep kamniti portal.
dezurni@styria-media.si
nič posebnega...podobnih vasi je v mediteranskem okolju na stotine...
Najboljš, da zdaj tja začnejo drvet horde turistov s čezoceanskimi mega-cruizerji in 3-nadstropnimi avtobusi, po 30 njih na dan.
Ne delat preveč reklam,dokler jih turisti ne poserjejo do konca,naj ostane nekaj tudi za nas