Globoko v osrčju Kamniško-Savinjskih Alp se nahaja Dolina Kamniške Bistrice, ki velja kot priljubljeno izhodišče za pohodniške ture in raziskovanje njenih naravnih znamenitosti. Ena izmed številnih atrakcij je izvir istoimenske reke, po kateri je dolina tudi dobila ime. Kmalu za njim reka izdolbe izjemno globoko in ozko sotesko Predaselj, prav tako vredno ogleda. 

Foto: Saša Despot kamniška bistrica Kamniška Bistrica je v celotnem toku dolga 33 kilometrov in se izliva v reko Savo. Sodi med eno najčistejših rek v Sloveniji, najbolj čarobni pa so prav tisti prvi odseki z vrsto naravnih atrakcij. Izvir Kamniške Bistrice velja za največji izvir v Kamniško-Savinjskih Alpah in je zajezen v majhno izvirno jezerce. Napajajo ga dotoki iz treh smeri, vsi pa imajo relativno visoko (nadmorsko) zaledje, zato je temperatura izvirske vode le malo čez 5 stopinj Celzija. 

Kljub nizkim temperaturam izvir v vseh letnih časih privablja pogumne nadobudneže, ki si po tradiciji iz nordijskih držav privoščijo potope v ledeno mrzlo vodo. Tradicija ledenih kopeli postaja v zadnjih letih vse bolj priljubljena dejavnost tudi v Sloveniji, prav izvir Kamniške Bistrice, ki naj bi imel po besedah radiestezistov blagodejno energijo, pa je ena izmed najbolj popularnih točk izvajanja tovrstne dejavnosti. 

V neposredni bližini izvira se nahaja tudi lovska koča kralja Aleksandra, za katero je načrte leta 1933 izdelal mojster arhitekture Jože Plečnik.

Ker je kopalcev z leti več in izvir privablja tudi organizirane skupine, so v Civilini iniciativi za Kamniško Bistrico že pred nekaj leti opozorili, da množično kopanje ni primerno za tako občutljiv ekosistem. V njem namreč živijo tipične izvirske rastlinske in živalske vrste, ki jih ne najdemo nikjer drugod. Predlagali so, da bi območje izvira razglasili za regijski naravni spomenik, kar bi omogočilo, da se kopanje v izviru prepove.

Foto: Google Maps Kamniška Bistrica Skupaj s predstavniki Jamarskega društva Kamnik so konec avgusta 2021 ob izviru prostovoljno in z dovoljenjem kamniške občine postavili rumeno opozorilno tablo, ki prepoveduje kopanje. To so storili, ker si ne želijo, da bi izvir postal "nova top destinacija za vse navdušence tovrstnih seans". Kopanju v naravi ne nasprotujejo, so pa mnenja, da človeški izločki v takšni ali drugačni obliki niso najbolj primerni za mešanje s pitno vodo. 

• Prečudovit izvir naše najbolj posebne reke

Postavitev table je med nekaterimi obiskovalci izvira sprožila val negodovanja, saj se s prepovedjo niso strinjali. Območje izvira Kamniške Bistrice se namreč nahaja v coni 2 in coni 3 vodovarstvenega območja zajetja pitne vode Iverje, ki je določeno z Odlokom o določitvi varstvenih pasov in ukrepov za zavarovanje zajetja pitne vode Iverje.

A odlok kopanja na tem območju ne prepoveduje. Kot pravi naša zakonodaja, kopanje v rekah, jezerih ali morjih ni omejeno le na območja s statusom kopalne vode, saj se lahko kopamo povsod, kjer to ni izrecno prepovedano. Po predpisih in zakonih kopanje v izviru Kamniške Bistrice res ni prepovedano, ni pa tudi dovoljeno.

Foto: Saša Despot kamniška bistrica Kljub temu je bila tabla večkrat tarča vandalistov, nekatere je zmotila celo do te mere, da so jo odstranili. Na svojih družbenih profilih so kamniški jamarji takrat zapisali: "Včeraj 10.11.2022, smo ob ogledu izvira Kamniške Bistrice opazili, da rumene table, ki mimoidoče prosi, naj se ne kopajo v KB, ni več na smreki. Tablo smo prostovoljno postavili kamniški jamarji. Je last občine Kamnik, z ustreznim dovoljenjem za postavitev. Smreka, na katero smo namestili tablo, raste na občinski parceli. Zaenkrat še neznanega storilca bomo ovadili na kamniški policijski postaji in upamo, da se bo v čim krajšem času znašel na nekajmesečni hladni terapiji. To mu bo poživilo telo in razbistrilo duha. RS."

xxx

Se obetajo spremembe?

Med našim obiskom konec novembra 2024 opozorilne table pri izviru nismo zaznali, zato smo na Občino Kamnik naslovili vprašanje o trenutni uredbi omenjenega območja.

Odgovorili so nam, da njihova občina ni pristojna za ukrepanje glede kopanja v izviru, saj je reka Kamniška Bistrica v lasti Republike Slovenije in v upravljanju Direkcije RS za vode (DRSV). Nadzore vršijo državni inšpektorji, na katere pa so se na občini že večkrat obrnili s prijavo glede obravnavane problematike z zahtevo, da ukrepajo in preprečijo kopanje v izviru.

Obenem so na pristojno ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) poslali pobudo o pripravi državne Uredbe o vodovarstvenih območjih na območju občine Kamnik, s katero bi dopolnili obstoječa vodovarstvena območja in s tem bolje zaščitili Kamniško Bistrico kot vir, iz katerega se napaja zajetje pitne vode Iverje. Predlagali so jim, naj z ustreznimi ukrepi omejijo kopanje v tamkajšnjem izviru in na ta način zavarujejo zajetje Iverje pred potencialno onesnaženostjo.

• Skriti kotički, kjer se lahko tudi pozimi kopate

Z njihove strani so prejeli odgovor, da je kopanje mogoče povsod, kjer to ni izrecno prepovedano. "Upamo, da bo pristojno ministrstvo čim prej pripravilo ustrezno pravno podlago, da bomo lahko preprečili vse nesprejemljive posege in ravnanja, tako na izviru Kamniške Bistrice kot tudi na njenem širšem vodovarstvenem območju," si želijo na občini.

Foto: Saša Despot kamniška bistrica Kljub neuspelim poskusom in dejstvu, da na občini nimajo pristojnosti za urejanje in omejevanje dostopa do izvira, zagotavljajo, da si bodo še naprej prizadevali za čimprejšnje sprejetje državne Uredbe o vodovarstvenih pasovih reke Kamniške Bistrice. "Naredili bomo vse, kar je v naši moči, da zavarujemo vodne vire," so jasni.

• Vstopnina za Triglavski narodni park in kvota za obisk Triglava?

Ker večjih pristojnosti za omejevanje kopanja trenutno nimajo, večji poudarek namenjajo osveščanju obiskovalcev, pri čemer jim pomaga tudi Jamarski klub Kamnik. "Izvir Kamniške Bistrice v preteklosti nikoli ni služil kot 'divja plaža'. Domačini so do njega vedno gojili spoštovanje. Žal pa je v zadnjih leti postalo kopanje v mrzli izvirski vodi čedalje bolj popularno, tako da je kopalcev vedno več. Na izviru smo zato večkrat postavili tablo z ozaveščevalno vsebino, ki pa so jo kopalci vedno znova odstranili," svoje izkušnje z nami delijo kamniški občinski veljaki. Podatkov o tem, koliko obiskovalcev vsako leto obišče izvir Kamniške Bistrice in koliko od njih se v njem kopa, sicer nimajo. 

V preteklosti je bilo prav tako podanih več pobud za ustanovitev Regijskega parka Kamniško-Savinjskih Alp, a so bila prizadevanja vselej neuspešna. Kot glavna razloga za neuspeh na občini izpostavljajo togost države in negativne izkušnje iz drugih zavarovanih območji v Sloveniji, kot je denimo Triglavski narodni park. 

Kako torej trenutno kaže s tem, da bi območje zaščitili kot regijski oz. naravni park? "Menimo, da trenutno ni realnih možnosti za ustanovitev regijskega parka na tem območju. Se pa občine, ki smo vključene v KSA, povezujemo in iščemo rešitve za skupno in celostno upravljanje območja," sklenejo na kamniški občini.

dezurni@styria-media.si